Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.2.2011 18:47:44

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Vlada je na seji 17. februarja 2011 sprejela Predlog Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Spremembe pomenijo nov pristop k razvoju pravnega in poslovnega okolja, ki spodbuja pravočasno plačevanje in odpravljanje zamud pri plačilih v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. Veliko plačil, zlasti v času finančne in gospodarske krize, se med gospodarskimi subjekti in javnimi organi opravi pozneje, kot je bilo dogovorjeno, kljub dostavljenemu blagu ali opravljenim storitvam.

Predlog zakona določa najdaljše dovoljene plačilne roke, nastop zamude in sankcije za zamudo v smeri, kot jih določa predlog Direktive 2011/_/ES, vpeljuje obveznost večstranskega pobota, kolikor je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, določa, da nespoštovanje plačilnega roka predstavlja prekršek in določa vzpostavitev registra protestiranih menic zaradi neplačila.

Najdaljši dovoljeni plačilni rok je lahko dogovorjen s pogodbo ali določen v zakonu.

S pogodbo je lahko dogovorjen najdaljši plačilni rok 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja očitno nepravičnega pogodbenega dogovora.

Če je dolžnik javni organ, je lahko s pogodbo dogovorjen najdaljši rok 30 dni.

Če stranki v pogodbi nista določili roka plačila, se šteje, da je rok plačila 30 dni od prejema računa oziroma druge enakovredne listine.

Zakon določa, da upnik z zamudo dolžnika pridobi pravico da zahteva fiksno določen znesek stroškov izterjave. Zakon ne posega v posledice zamude, kot jih določa Obligacijski zakonik. Kot eden izmed ukrepov za krepitev plačilne discipline ter skrajševanje zamud je določen obvezen večstranski pobot medsebojnih neposrednih ali posrednih obveznosti.

Predlog zakona vzpostavlja javni register menic, protestiranih zaradi neplačila, ki ga vodi AJPES in v katerega se vpisujejo napravljeni protesti menic zaradi neplačila. Register protestiranih menic pomeni informacijo vsem udeležencem na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti in omogoča bodočim pogodbenim strankam več varnosti pri poslovanju

Vir: Ukom

Ključne besede:
zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

Zadnji članki iz rubrike:

7.2.2020 17:36:17:
Sprememba frekvence poročanja o dolžnikih iz zdravstvenega zavarovanja

7.2.2020 16:40:20:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) boste od bank in hranilnic prejeli letno informacijo o obračunanih nadomestilih

7.2.2020 16:35:33:
Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

5.2.2020 18:10:58:
V primeru bolezni opravičena obveznost odziva na vabila in napotnice Zavoda

3.2.2020 17:22:03:
Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Najnovejši članki:

17.2.2020 13:51:55:
Spodbude za trajno zaposlovanje mladih v vzhodni regiji

14.2.2020 16:33:43:
Koliko znaša neto minimalna plača brez dodatkov?

12.2.2020 17:38:00:
Davčne evidence normirancev v letu 2019

12.2.2020 17:15:30:
Pogoji za normirance

12.2.2020 16:50:27:
Davčni obračun za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost - DDD

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT