Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.2.2011 11:03:05

Poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu (januar 2011)

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu (januar 2011)

Vlada je na 118. redni seji, 27. januarja 2011, obravnavala Poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu (januar 2011). Vlada Republike Slovenije je na 115. redni seji, dne 6. 1. 2011, sprejela sklep, da bo Ministrstvo za finance na sejah Vlade Republike Slovenije mesečno, po objavi ustreznih podatkov s strani Banke Slovenije, poročalo o stanju v slovenskem bančnem sistemu.

Sredi januarja 2011 je Banka Slovenije objavila nove podatke o stanju v slovenskem bančnem sistemu, zato Ministrstvo za finance Vladi Republike Slovenije poroča o stanju za mesec november 2010, kar je zadnji razpoložljivi podatek:

novembra je medletna rast bilančne vsote bank znašala 1,2%;

medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju je novembra dosegala le 2,1%;

posojila nefinančnim družbam (NFD) so se novembra znižala za 98 mio EUR, medletna stopnja rasti pa se je znižala na -0,8%;

rast posojil gospodinjstvom je bila v letu 2010 zmerna; medletna rast je novembra znašala 9,7%;

obseg zadolženosti pri bankah v tujini je ostal novembra skoraj nespremenjen. Med viri so se najbolj povečale vloge nefinančnih družb in vloge države;

novembra se je nadaljevalo obdobje razmeroma nizkih mesečih prirastov vlog gospodinjstev;

 visoki stroški oslabitev in rezervacij so glavni razlog za močno znižan dobiček bank.

 

Novembra je medletna rast bilančne vsote bank znašala 1,2%. Na povečanje bilančne vsote za 988 mio EUR je vplivalo predvsem povečanje terjatev do bank v višini 896 mio EUR. Slabo polovico tega povečanja predstavlja prirast terjatev do bank v tujini, dobro polovico pa prirast terjatev do bank doma. Kreditiranje nebančnega sektorja je ostalo zanemarljivo. Na strani financiranja je novembra izstopalo povečanje obveznosti do domačih bank (473 mio EUR) in povečanje vlog nebančnega sektorja.

Medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju je novembra dosegala le 2,1%. K minimalnemu neto povečanju posojil, v višini 25 mio EUR, je prispevalo kreditiranje gospodinjstev in države, medtem ko so se posojila nefinančnim družbam ponovno zmanjšala. Delež dolgoročnih posojil v strukturi stanja posojil se je novembra povečal na 72%.

Posojila nefinančnim družbam (NFD) so se novembra znižala za 98 mio EUR, medletna stopnja rasti pa se je znižala na -0,8%. Negativna medletna dinamika rasti posojil NFD se je pri bankah v večinski tuji lasti približala sedmim odstotkom, medtem ko je pri bankah v večinski domači lasti še pozitivna pri 2,5%.

Rast posojil gospodinjstvom je bila v letu 2010 zmerna; medletna rast je novembra znašala 9,7%. Mesečno neto povečanje posojil gospodinjstvom v višini 66 mio EUR je bilo nekoliko nad mesečnim povprečjem leta. Tri četrtine povečanja posojil gospodinjstvom so novembra predstavljala dolgoročna posojila.

Obseg zadolženosti pri bankah v tujini je ostal novembra skoraj nespremenjen. Med viri so se najbolj povečale vloge nefinančnih družb in vloge države. Banke so se v tujini minimalno razdolžile (-5,3 mio EUR); od januarja do novembra pa za 1,2 mrd EUR. Kljub povečanju vlog nebančnega sektorja za 0,4 mrd EUR je bila medletna rast komaj pozitivna, 0,2%.

Novembra se je nadaljevalo obdobje razmeroma nizkih mesečih prirastov vlog gospodinjstev. Neto prirast je znašal le 32 mio EUR, medletna rast pa 3,6%. Delež dolgoročnih vlog je v novembru predstavljal 28% oziroma dobrih 11 odstotnih točk več kot v letu 2009. Povečanje obveznosti bank iz naslova izdaj vrednostnih papirjev, za 118 mio EUR, je bilo posledica izdaj obveznic SID banke.

Visoki stroški oslabitev in rezervacij so glavni razlog za močno znižan dobiček bank. Neto obresti so leta 2010 do novembra porasle za 13,4%, kar je predvsem posledica znižanja obrestnih odhodkov bank (-14%). Neto neobrestni prihodki so v istem obdobju medletno zaostajali za 16%, na kar je vplivala izguba iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju v višini 42 mio EUR. Hkrati so banke novembra ponovno močno povečale stroške oslabitev in rezervacij; medletno so bili ti višji za 63% oz. za 227 mio EUR. Banke so do konca novembra dosegale le petino dobička v primerjavi z letom prej oziroma skupaj 48,4 mio EUR.

Vir: UKOM

Ključne besede:
bančni sistem

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

13.12.2019 17:40:51:
Novosti Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2020

12.12.2019 11:41:11:
Obveznost kategorizacije in označitve nastanitvenih obratov

12.12.2019 13:15:50:
Dovoljenja za oddajanje nepremičnine v turistične namene

12.12.2019 11:28:03:
Poročanje o gostih in prenočitvah

12.12.2019 11:12:22:
DDV in davčno potrjevanje računov pri oddajanju preko posrednikov (Airbnb, Booking...)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT