Vlada RS je na seji 30. decembra 2010 sprejela predlog Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS.

Predlog Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki je medresorsko usklajen in potrjen s strani Ekonomsko socialnega sveta, vsebinsko povzema že sedaj veljavno ureditev zaposlovanja in dela tujcev z nekaterimi bistvenimi novostmi. Predlog zakona je na novo strukturiran, tako da je bolj pregleden, poglavja so celovito oblikovana kot posamezne zaključene vsebinske enote.

Potreba po spremembi zakonodaje s področja zaposlovanja in dela tujcev se je pokazala že konec leta 2008, predvsem zaradi zlorabe zakona z masovnim ustanavljanjem družb z omejeno odgovornostjo z namenom pridobiti delovna dovoljenja in dovoljenja za prebivanje, s katerimi so odšli v druge države schengenskega območja. Naslednji pereč problem so bile neustrezne nastanitve tujih delavcev in velike najemnine za te nastanitve. Pokazale pa so se tudi druge pomanjkljivosti in zlorabe veljavnega zakona, ki jih s predlaganim zakonom odpravljamo.

Kljub temu, da je Vlada RS zlorabe delovnih dovoljenj uspešno preprečila s sprejemom Uredbe o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev v letu 2009 in 2010 ter z Uredbo o določitvi kvote za leto 2010, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela, pa je na tem področju nujna celovita zakonska ureditev. Predlagane spremembe so zato potrebne zaradi izboljšav zakona v smislu preprečevanja zlorab, zaščite trga dela, krepitve pravne varnosti delavcev migrantov, vzpostavitve pravne podlage za izdajo podzakonskega predpisa o nastanitvah tujcev, uskladitve zakona z zakonodajo EU, odprave nekaterih pomanjkljivosti, ki trenutno vnašajo nejasnosti pri izvajanju zakona ter nadaljnje odprave administrativnih ovir. Podana je pravna podlaga za izdajo podzakonskega akta (pravilnika) o minimalnih bivalnih in higienskih standardih.

Predlagani so strožji pogoji za izdajo dovoljenja za delo za zastopnika gospodarske družbe. Novoustanovljena gospodarska družba, ki za zastopnika imenuje tujca, bo za izdajo delovnega dovoljenja morala po novem izkazati lastništvo ali najem poslovnih prostorov in investicijo v Sloveniji v višini 30.000,00 evrov. S pogojem, da se izkaže lastništvo ali najem poslovnih prostorov, bodo odpravljeni fiktivni naslovi delodajalcev in težave različnih inšpekcijskih organov v primerih, ko delodajalcev ni bilo na vpisanih naslovih.

Za okrepitev zaščite pravic tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Sloveniji, so predlagani lažji pogoji za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let. Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let bo lahko pridobil tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v RS po najmanj 20 mesečni neprekinjeni zaposlitvi pri kateremkoli delodajalcu v RS. Ožji družinski član tujca, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje, bo lahko takoj pridobil osebno delovno dovoljenje za tri leta (po veljavnem zakonu pa po dveletnem prebivanju).

Dodane so nove kategorije tujcev (poleg državljanov držav članic EU, EGP in Švice ter njihovih družinskih članov), ki imajo prost dostop na slovenski trg dela že na podlagi svojega statusa in se jim zato osebno delovno dovoljenje ne bo več izdajalo. To so ožji družinski člani slovenskega državljana, tujci slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in begunci ter tujci, ki imajo v drugi državi članici status rezidentov za daljši čas, po enem letu prebivanja v Sloveniji. S tem so odpravljeni upravni postopki in zmanjšana administrativna bremena za delodajalce in tujce.

Opredeljena je novost, ki po eni strani tujcem prinaša večjo zaščito in varnost, po drugi strani pa pomeni zaostritev pogojev za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev. Po predlogu zakona se bo tudi pri podaljšanjih dovoljenj za zaposlitev preverjalo, ali je delodajalec predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela za zaposlene delavce.

Predlagana je ukinitev sezonskega dela v gostinstvu in turizmu ter sezonskega dela v gradbeništvu. Vlada je že z Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev v juniju 2009 sprejela ukrepe za zaščito slovenskega trga dela tudi s prepovedjo sezonskega zaposlovanja tujcev v gradbeništvu ter v gostinstvu in turizmu. S tem je bilo preprečeno zaposlovanje brez preverjanja ali so v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje ustrezne domače ali z njimi izenačene brezposelne osebe.

V zakon sta delno preneseni dve direktivi, in sicer Direktiva o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in Direktiva o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (modra karta EU). V skladu s to direktivo zakon ureja izdajo soglasja k modri karti EU v primeru visokokvalificirane zaposlitve. Zavod RS za zaposlovanje bo na zahtevo upravne enote izdal soglasje k modri karti EU, modro karto EU pa izda upravna enota. Z modro karto EU, se prvič uvaja enotni postopek in enotno dovoljenje za prebivanje in zaposlitev tujca v RS.

Vir: Uvi