Vlada je na seji 30. decembra 2010 sprejela predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in ga v obravnavo poslala Državnemu zboru RS.

Predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno temelji predvsem na ugotovitvah analize uveljavitve, ki jo je Vlada RS sprejela dne 2. 7. 2009, ter na učinkih novele iz leta 2006, letnih poročilih Komisije Vlade RS za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno ter na podlagi ugotovitev in predlogov nadzornih organov pri izvajanju zakona v praksi. Pri pripravi analiz in poročil so sodelovali nadzorni organi, ki razpolagajo z izkušnjami pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, vsa pristojna ministrstva ter socialni partnerji.

Ključni cilji predloga zakona so povečati pristojnosti nadzornim organom, podati podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov, določiti jasnejšo opredelitev posameznih pojmov in ukrepov zakona ter poostriti sankcije za kršitelje zakona. Z zakonom se delno prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktiva o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Cilja predlaganih sprememb sta tudi izboljšanje obstoječega stanja in odprava zakonskih nejasnosti in zlorab.

Z vidika gospodarstva je delo in zaposlovanje na črno izredno problematično, saj povzroča nelojalno konkurenco na trgu. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost v skladu s predpisi, ne morejo konkurirati tistim, ki delajo na črno, saj lahko le-ti ponudijo strankam bistveno nižje cene, ki niso obremenjene s prispevki in davki. Vendar po drugi strani ponujajo storitev brez garancije in brez zavarovanj.

Delo in zaposlovanje na črno predstavlja tveganje in negativne posledice dela in zaposlovanja na črno, z vidika socialne države, gospodarstva in posameznika - državljana. Negativni vplivi so občutni tako za delodajalce kot delojemalce kot tudi za državo, socialno zavarovanje, premoženje ter varnost ljudi in okolja. Ne glede na to, da lahko v posameznih obdobjih tudi dopolnjuje legalno gospodarstvo in lajša socialne napetosti družbe, jo države zaradi njenega negativnega vpliva moralno in pravno obsojajo ter večinoma tudi preganjajo.

V predlogu zakona se natančneje določajo pojmi v zakonu z vključitvijo nekaterih novih pojmov kot so »tuji pravni subjekt, delodajalec, neaktivna oseba, brezplačno delo, podizvajalec, posebno izkoriščevalski delovni pogoji«. Na novo je opredeljen pojem »samozaposlene osebe« namesto »podjetnika«.

Določena je nova sankcija za delodajalca, ki na črno zaposluje brezposelno ali neaktivno osebo: delodajalec mora takšni osebi izročiti pogodbo za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko je kršitev ugotovljena, hkrati pa tudi poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve pred ugotovitvijo dela na črno oziroma za tri mesece. Omejuje se sosedska pomoč, ki bo prepovedana v primerih, kadar je delo vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe, ter v primerih opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

Opredeljena je omejitev dela v lastni režiji na nepremičnine v lasti ali najemu, možnost takega dela v okviru registrirane istospolne skupnosti, omejitev tovrstnega dela na sorodstvo v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena.

Predlog zakona določa omejitev osebnega dopolnilnega dela z letnim dohodkom v višini do 6.000 evrov (znesek se usklajuje z dvigom minimalne plače, enako kakor pri malem delu), prav tako se ta dela ne smejo opravljati pri pravnih osebah in samozaposlenih osebah.

Razširja se seznam možnih oseb za opravljanje dela pri kratkotrajnem delu, tako da se vključijo tudi zunajzakonski partner, partner registrirane istospolne skupnosti ter starši in otroci partnerja, pod pogojem, da živijo na istem naslovu. Kratkotrajno delo na drugi strani omejujemo na 40 ur mesečno za delodajalca (doslej 40 ur za vsako posamezno osebo na kratkotrajnem delu). Delodajalec, ki zaposluje osebe za kratkotrajno delo, bo moral imeti vsaj enega zaposlenega.

Največje spremembe so predlagane na področju obsega pristojnosti nadzornih organov. Te so v novem zakonu natančneje določene in razmejene med posameznimi nadzornimi organi, kot nadzorni organ se vključuje tudi Carinska uprava RS, ki bo delno prevzela področje nadzora nad zaposlovanjem na črno po tem zakonu, natančneje je določen postopek nadzora, prav tako se razširjajo pristojnosti nadzornih organov, ki bodo po novem lahko izdajali tudi odločbe o prepovedi dejavnosti na področjih, za katere so pristojni.

Dopolnjena je tudi sankcija, da lahko inšpektor odvzame predmet, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, in da bo po novem mogoče odvzeti tudi premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno (v skladu z zakonom, ki ureja prekrške). Natančneje so določene tudi pristojnosti in naloge vladne komisije za odkrivanje in preprečevanje dela na črno.

Globe se bistveno povišujejo glede na trenutno najnižje predpisane (višine so povečini usklajene z globami po Zakonu o malem delu) in niso več v razponu, ampak so določene, dodane so tudi sankcije za posameznike, ki so zaposleni na črno, za oglaševalske agencije, ki objavljajo oglase, ki oglašujejo delo ali zaposlovanje na črno. Glede sankcij je tudi pomembno, da se uvajajo višje globe za delodajalce in dodajajo globe tudi za posameznike v primeru kršitev v zvezi z opravljanjem študentskega dela – to pomeni, da bodo strožje sankcije (po višini usklajene z Zakonom o malem delu) za študentsko delo uvedene še pred uveljavitvijo Zakona o malem delu. Za ponavljajoče se kršitve in hude kršitve je predvidena globa v višini trikratnika od predpisane. Po novem bo sankcij po predlogu zakona oproščen posameznik, ki v času zaposlitve na črno prijavi delodajalca, ki ga je zaposlil na črno.