Vlada je na 107. redni seji, 11. novembra 2010, podala soglasje k umiku tožbe z odpovedjo tožbenemu zahtevku tožečih strank Tobačna Ljubljana in Tobačna Grosist, ter soglasje k sklenitvi sodne poravnave s tožečimi strankami.

Državno pravobranilstvo je na predlog tožeče stranke Tobačna Ljubljana d.o.o. za sklenitev poravnave, po posvetu z Ministrstvom za finance in s Posebnim davčnim uradom ter ob proučitvi odprtih petih pravdnih zadev, ki se nanašajo na plačilo zamudnih obresti od prometnega davka ocenilo, da bi bilo smotrno skleniti sodno poravnavo.

V vsaki od petih zadev sta potekala oziroma potekata dva sodna postopka in sicer postopek upravnega spora pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem zaradi vračila domnevno preveč plačanega prometnega davka za leta 1992 do 1999 in pravdni postopki pred Okrožnim sodiščem zaradi plačila zakonitih zamudnih obresti od preveč plačanega prometnega davka.

O vračilu samega prometnega davka - glavnice (v višini 32.385.688,16 evrov) je sicer Upravno sodišče že odločilo v korist tožene stranke Republike Slovenije, Vrhovno sodišče pa dne 13. 7. 2010 odločitev Upravnega sodišča v štirih primerih že potrdilo, tožeča stranka pa ima še možnost vložiti ustavno pritožbo na Ustavno sodišče.

Pravdni postopki so v začetni fazi na Okrožnem sodišču, vrednost spora je 70.848.609,80 evrov s pp.

Državno pravobranilstvo je za sklenitev poravnave navedlo naslednje razloge:

1. riziko za morebitno spremembo odločitve Vrhovnega sodišča na Ustavnem sodišču glede vračila prometnega davka, do katere bi lahko prišlo v primeru vložitve ustavnih pritožb (glede na prakso Vrhovnega sodišča iz sodbe I Up 458/2002 v zvezi z ustavno odločbo Up 52/96 z dne 10.12.1998, kjer sta najvišji sodišči v državi zavzeli v podobnih zadevah popolnoma drugačno stališče kot v tu obravnavanih, je vedno možen riziko, da pride do ponovnega preobrata glede vsebine odločitev v upravnih postopkih, posledično torej tudi do vprašanj pravice do vračila zakonitih zamudnih obresti, ki jih kot akcesorno terjatev uveljavljata tožeči stranki v predmetnih petih pravdnih postopkih),


2. višina do sedaj nastalih pravdnih stroškov, ki bi se v primeru vztrajanja pri pravdnih postopkih bistveno povečali,


3. zaradi ekstremno dolgega sojenja, saj zadeva pod sodno opr. št. VIII Pg 10/1998 traja nerazumno dolgih 12 let, bi tožeče stranke lahko vložile odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Tožena stranka Republika Slovenija bi se s podpisom poravnav odpovedala povrnitvi njenih do sedaj nastalih pravdnih stroškov, ki v tem trenutku znašajo cca 13.000 evrov, tožeča stranka pa bi:

1. umaknila vse v obrazložitvi navedene tožbe, vključno z odpovedjo tožbenemu zahtevku,
2. odpovedala bi se vložiti ustavne pritožbe zoper sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile do sedaj izdane v štirih zadevah in vložiti revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 24. 8. 2010,
3. odpovedala bi se odškodninskemu zahtevku zaradi sojenja v nerazumnem roku, in sicer v vseh odprtih sodnih postopkih.

Vir: UVI