Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.10.2010 19:34:01

Informacija o pravicah delavcev ob izgubi delovnega razmerja zaradi stečaja

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Informacija o pravicah delavcev ob izgubi delovnega razmerja zaradi stečaja

DELAVCI – DRŽAVLJANI RS

SITUACIJA

NABOR PRAVIC

POGOJI

1. Kaj storiti, ko se posameznik znajde v materialni stiski?

  • Denarna socialna pomoč

  • Izredna denarna socialna pomoč

  • Prva socialna pomoč - storitev

  • Osebna pomoč - storitev

  • Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka (meje preživetja oziroma cenzusa) ne morejo zagotoviti, iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavile pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih ter nimajo premoženja, ki se upošteva, in prihrankov, ki bi omogočali preživetje.

  • Do izredne denarne socialne pomoči so upravičene samske osebe oziroma družina, če se ugotovi, da se je iz razlogov, na katere ne more in ni mogla vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če ima samska oseba oziroma družina izredne stroške, ki so vezani na preživetje in na nastanek le-teh ni mogla oziroma morala vplivati.

  • Do storitve prve socialne pomoči in osebne pomoči je upravičen vsakdo, ki se znajde v socialni stiski in težavi.

2. Kaj lahko stori delavec, ki ne prejme plače?


 

 

  • Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, v tem primeru ima delavec:

  • Pravico do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

  • Pravica do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

  • Delavcem, ki izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, pa pripada tudi denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pod pogoji iz ZZZPB.

 

  • Delavec mora v osmih dneh pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca predhodno pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorja za delo.

  • Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je podan kateri od naslednjih razlogov, in sicer:

  • če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,

  • če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila,

  • če mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,

  • če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno določenem roku.

Izredno odpoved mora delavec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Ob tem pojasnjujemo, da navedeni 30-dnevni rok začne teči, ko poteče (uvodoma omenjeni) osemdnevni rok in delodajalec ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve.

2. Katere pravice ima delavec iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave ali stečaja podjetja?


 

 

 

 

 

 

 

 

------------------------------------------

Pravice pri Zavodu RS za zaposlovanje

  • Izplačilo neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke),

  • Izplačilo neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke),

  • Izplačilo nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu (največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke) in

  • Izplačilo odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja (največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke).

  • Prijava pri Zavodu RS za zaposlovanje in pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pod pogoji iz ZZZPB-1 (**to ni pravica iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije!).

  • Delavec mora zahtevo na posebnem obrazcu vložiti najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja pri enoti Zavoda RS za zaposlovanje.

  • Zahtevi je treba priložiti dokazilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

  • V primeru prisilne poravnave je treba zahtevi obvezno priložiti še dokaz, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.

  • V primeru stečaja pa je treba zahtevi obvezno priložiti dokaz o tem, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v ZFPPIPP (razen, kadar je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom).

Delavec ima pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

  • je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti,

  • zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,

  • je bil v delovnem razmerju vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (ali je za določen čas opravljali sezonsko delo, ki po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom šteje najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti),

  • se je prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.

 

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju ali pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali če ni prejemal plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal.

Višina denarnega nadomestila: prve tri mesece 70 % od osnove, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove. Izplačano nadomestilo ne more biti nižje od 45,56 % minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila.

Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila:

  • 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,

  • 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,

  • 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,

  • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,

  • 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,

  • 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.

 

 

DELAVCI – TUJI DELAVCI

SITUACIJA

NABOR PRAVIC

POGOJI

3. Kaj morajo vedeti tuji delavci, ki se jim delovno dovoljenje izteka?

S prenehanjem delovnega razmerja dovoljenje za zaposlitev preneha veljati. Pristojna upravna enota zaradi prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja razveljavi dovoljenje za prebivanje in določi rok, v katerem mora tujec sam zapustiti državo. Ta rok ne sme biti daljši od treh mesecev (upravna enota navadno določi rok 15 dni). V primeru, da tujec v tem roku ne zapusti države, ga policija prisilno odstraniti iz države.

 

4. Kako si lahko tujec, ki ima pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, uredi nadaljnje dovoljenje za začasno prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov na pristojni upravni enoti?

Tujec, kateremu brez lastne volje ali krivde pri delodajalcu preneha zaposlitev ali delo in ima pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, lahko pred prenehanjem dovoljenja za začasno prebivanje, ki mu je bilo izdano iz razloga zaposlitve ali dela, pri upravni enoti, na območju katere prebiva, vloži prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov (po 40. členu Zakona o tujcih). O vloženi prošnji upravna enota tujcu izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.

 

Nadaljnje dovoljenje za začasno prebivanje se lahko izda tujcu, kateremu je z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in sicer za čas prejemanja denarnega nadomestila. Tujci, katerim je izdana odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in odločba o mirovanju pravice do denarnega nadomestila, v času mirovanja niso upravičeni do pridobitve nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje (kot npr. državljani Bosne in Hercegovine ali državljani Republike Makedonije, katerim pravica do denarnega nadomestila miruje zaradi neizpolnjevanja pogoja stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ki ga določa sporazum o socialnem zavarovanju, sklenjen med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino oziroma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo). Zato ti tujci ob poteku dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela ne bodo mogli pridobiti nadaljnjega dovoljenja iz naslova prejemanja denarnega nadomestila.

Tujec vloži prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov (po 40. členu Zakona o tujcih) pri upravni enoti, na območju katere prebiva,

 

Prošnji morajo biti priložena naslednja dokazila:

  • odločba Zavoda RS za zaposlovanje o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ali potrdilo o vloženem zahtevku za priznanje denarnega nadomestila, če zavod o zahtevku še ni odločil;

  • veljavni potni list (katerega veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji), razen v primeru, če tujec, katerega istovetnost ni sporna, nima in si ne more priskrbeti potnega lista matične države;

  • dokazilo o ustreznem zdravstvenem zavarovanju;

  • dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje (mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji), kot dokazilo o sredstvih za preživljanje šteje tudi odločba Zavoda RS za zaposlovanje o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

 

Če vloženi prošnji niso priložena vsa dokazila, upravna enota tujca pozove, da prošnjo v določenem roku dopolni.

O vloženi prošnji upravna enota tujcu izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji

5. Kaj storiti, ko se tuji delavec znajde v materialni stiski?

Pri centru za socialno delo lahko uveljavlja pravico do storitve prve socialne pomoči in storitve osebne pomoči ter pravico do denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči.

- Do denarne socialne pomoči so upravičeni tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, in samo za čas bivanja v Sloveniji, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka (meje preživetja oziroma cenzusa) ne morejo zagotoviti, iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavili pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih ter nimajo premoženja, ki se upošteva, in prihrankov, ki bi omogočali preživetje.

  • Do izredne denarne socialne pomoči so upravičeni tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, in samo za čas bivanja v Sloveniji, če se ugotovi, da so se iz razlogov, na katere ne morejo in niso mogli vplivati, znašli v položaju materialne ogroženosti oziroma, če imajo izredne stroške, ki so vezani na preživetje in na nastanek le-teh niso mogli oziroma morali vplivati.

- Do storitve prve socialne pomoči in osebne pomoči je upravičen vsakdo, ki se znajde v socialni stiski in težavi, ne glede na državljanstvo in stalno prebivališče oziroma dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.

6. Katere pravice ima delavec iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave ali stečaja podjetja?

Tuji delavci imajo v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja ali prisilne poravnave podjetja enake pravice kot slovenski državljani.

  • Izplačilo neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke),

  • Izplačilo neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke),

  • Izplačilo nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu (največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke) in

  • Izplačilo odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja (največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke).

  • Delavec mora zahtevo na posebnem obrazcu vložiti najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja pri enoti Zavoda RS za zaposlovanje.

  • Zahtevi je treba priložiti dokazilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

  • V primeru prisilne poravnave je treba zahtevi obvezno priložiti še dokaz, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.

  • V primeru stečaja pa je treba zahtevi obvezno priložiti dokaz o tem, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v ZFPPIPP (razen, kadar je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom).

 


 


 


 


 


 


 


 


 


 

-----------------------------------------------

Prijava pri Zavodu RS za zaposlovanje


 


 


 

 

Tuji delavci imajo v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja ali prisilne poravnave podjetja enake pravice kot slovenski državljani.

  • Pravica do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

  • Prijava pri Zavodu RS za zaposlovanje in pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pod pogoji iz ZZZPB-1(**to ni pravica iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije!).

Tuji delavci z osebnim delovnim dovoljenjem se lahko prijavijo v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje in se na tej podlagi vključijo v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

 


 

Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi, imajo v skladu z ZDR pravico do odpravnine.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;

  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;

  • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.

Tuji delavec se lahko prijavi kot brezposelna oseba, če ima osebno delovno dovoljenje.

Tuji delavec ima pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

  • je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti,

  • zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,

  • je bil v delovnem razmerju vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (ali je za določen čas opravljali sezonsko delo, ki po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom šteje najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti),

  • se je prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju ali pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali če ni prejemal plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal.

Višina denarnega nadomestila: prve tri mesece 70 % od osnove, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove. Izplačano nadomestilo ne more biti nižje od 45,56 % minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila.

Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila:

  • 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,

  • 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,

  • 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,

  • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,

  • 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,

  • 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.

 

Vir: Mddsz

Ključne besede:
delovno mesto
delovno razmerje
izguba delovnega mesta
izguba delovnega razmerja
stečaj
pravice delavcev

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 13:51:12:
Podatki za obračun plač za november 2019

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

19.11.2019 13:50:20:
Minimalna plača od 1. januarja 2019

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

Najnovejši članki:

9.12.2019 15:34:15:
Določanje urne postavke za študentsko delo

9.12.2019 14:11:14:
FURS opozarja: Če oglašujete stanovanja/sobe preko Airbnb ali Bookinga, ste zavezanec za DDV

9.12.2019 11:54:15:
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1L)

7.12.2019 12:46:18:
Poročilo o gibanju plač za september 2019

7.12.2019 12:44:00:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT