Društva in druge pravne osebe zasebnega prava na področju kulture, katerih delovanje je splošno koristno in je v javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja ali varovanja kulturnih dobrin oziroma na področju kulturnih dejavnosti, opredeljenih v 4. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10), lahko na podlagi 80. in 81. člena ZUJIK v zvezi s 107. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) predlagajo, da se jim podeli status v javnem interesu na področju kulture.

Ministrstvo za kulturo podeljuje statuse društvom in drugim pravnim osebam zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene v Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 91/08 – odl. US in 58/09) in ZUJIK.

Splošni pogoji za podelitev statusa

Zakon o društvih določa splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu.

Status delovanja v javnem interesu na področju kulture lahko pridobi pravna oseba zasebnega prava iz 80. in 81. člena ZUJIK in v zvezi s 107. členom ZVKD-1, ki v javnem interesu opravlja kulturno dejavnost iz 4. člena ZUJIK, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje v skladu s 30. členom Zakona o društvih:

• da njeni ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava,
• da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu,
• da je registrirana in deluje na področju kulture najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa,
• da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljala za opravljanje te dejavnosti in je redno izvajala programe, projekte ali druge dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu na področju kulture,
• da ima izdelane programe prihodnjega delovanja,
• da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.

Vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture predložijo pravne osebe zasebnega prava v skladu z Zakonom o društvih.

Vlogi morajo priložiti:

• poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna oseba izvajala v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
• sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
• dokazila o rezultatih svojega delovanja (npr. priporočila, recenzije oziroma objave v strokovni literaturi, kopije pomembnejših odzivov medijev itd.);
• osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

Pristojno ministrstvo v postopku podelitve statusa v javnem interesu iz uradnih registrov pridobi podatek o registraciji pravne osebe zasebnega prava, ustanoviteljih in zastopniku pravne osebe in kopijo veljavnega temeljnega oziroma ustanovitvenega akta pravne osebe s spremembami, ki so v zbirki listin pristojnega registra.

Pristojno ministrstvo od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pridobi letni poročili za zadnji dve leti, za pravne osebe, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov, pa oceno revizorja.

S posebnim zakonom lahko posamezna ministrstva podrobneje opredelijo področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in določijo posebne pogoje za pridobitev tega statusa.

Na podlagi 81. člena ZUJIK lahko status delovanja v javnem interesu pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge) in na podlagi 107. člena ZVKD-1 tudi nevladne organizacije, verske skupnosti ipd., ki delujejo na področju kulturne dediščine.

Status se pridobi na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, in ob smiselni uporabi predpisov, ki urejajo delovanje društev.

Če društvo prosi za podelitev statusa na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o podelitvi statusa društva v javnem interesu na podlagi 2. odstavka 31. člena Zakona o društvih ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnih ministrstev.

Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 27. 7. 2000 je mogoče predhodno soglasje k odločbi dati le, če društvo z drugega področja dejavnosti izpolnjuje tudi vse predpisane pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na področju, za katerega se soglasje daje.

Zakon o društvih kot prednost pri pridobitvi statusa v javnem interesu določa, da se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna v merilih, s katerimi se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti drugih meril.

S posebnimi zakoni se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom oziroma drugim pravnim osebam v javnem interesu daje pridobljeni status. Ugodnosti in olajšave so:

Namenitev dela dohodnine za donacije skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09) in Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07): do 0,5 % dohodnine se lahko nameni za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.

V skladu s 66. členom Zakona o dohodnini so olajšave za donacije zavezancev za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.

V skladu z 59. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09, 96/09) so olajšave za donacije za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.

Oprostitev davka na dodano vrednost je mogoča na podlagi 13. tč. 42. in 43. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06, 33/09, 85/09) in 69. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09).

Oprostitev plačila upravne takse omogoča Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07, 126/07.

Brezplačno pravno pomoč določa 4. tč. 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08).

V skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in z dovoljenjem upravne enote lahko nepridobitne pravne in fizične osebe zbirajo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev prostovoljne prispevke, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabile za humanitaren ali splošno koristen namen.

V skladu z Zakonom o igrah na srečo in Uredbo o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo, in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 70/00) smejo prireditelji občasno prirejati igre na srečo v skladu s predpisi.

Za organizacije v javnem interesu na področju kulture veljajo tudi ugodnosti na podlagi 74. in 75. in eventualno 79. člena ZUJIK. Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti lahko da javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, ki izvajajo javne kulturne programe ali kulturne projekte na podlagi javnega razpisa s pogodbo. Javna kulturna infrastruktura se lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organizaciji, ki deluje v javnem interesu po 80. členu ZUJIK, brez javnega razpisa. Javna kulturna infrastruktura se daje v upravljanje ali uporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja.

Izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje kulturne potrebe na posameznem področju in katerega delovanje je v javnem interesu, pa mu niso zagotovljena sredstva v okviru drugih oblik javnega financiranja niti ni dobil v upravljanje ali uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko država oziroma lokalna skupnost zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojev delovanja.

Pravna oseba zasebnega prava, ki ji je podeljen status v javnem interesu, mora skladno s 33. členom Zakona o društvih pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta predložiti poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna oseba izvajala v javnem interesu za preteklo leto, in o porabi sredstev za njihovo doseganje. Po preteku starega programa delovanja mora predložiti tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.

Pristojno ministrstvo od AJPES pridobi letno poročilo pravne osebe za preteklo leto, za tiste, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov, pa tudi oceno revizorja.

Pristojno ministrstvo pravni osebi odvzame status v javnem interesu, če ta kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz 33. člena Zakona o društvih. Pristojno ministrstvo ji odvzame status v javnem interesu tudi, če ne izpolnjuje več drugih pogojev, določenih v 30. členu Zakona o društvih in v posebnih predpisih, oziroma če pravna oseba ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu in če se podeljenemu statusu pisno odreče.

Informacije

Vlogo in izpolnjen obrazec za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture predložijo predlagatelji na naslov:

Ministrstvo za kulturo

Maistrova 10

1000 Ljubljana

Več informacij:

Marjana Bele

tel.: 01 369 59 05

Obrazci

Vloga za pridobitev statusa v javnem interesu

Vir: MK