Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 16.9.2010 18:43:49

Vlada sprejela stališče k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki – Bančni reševalni skladi

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela stališče k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki – Bančni reševalni skladi

Vlada je na 94. seji, 26. avgusta 2010, sprejela stališče k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki – Bančni reševalni skladi, ki se glasi: Slovenija ne nasprotuje ustanovitvi nacionalnih bančnih reševalnih skladov. Slovenija podpira stališče, da naj stroške finančnih kriz krijejo povzročitelji, in da bančni reševalni skladi ne smejo biti namenjeni reševanju lastnikov finančnih institucij v težavah, temveč blažitvi morebitnih negativnih vplivov, ki jih imajo finančne institucije v težavah na gospodarstvo. Slovenija zagovarja fleksibilnost držav članic pri odločanju o načinu ustanovitve sklada in meni, da možnost zbiranja sredstev v proračunu ne sme biti izključena. Slovenija meni, da morajo sredstva v bančni reševalni sklad vplačati najmanj (vse) banke. Slovenija meni, da bi določitev osnove za izračun višine dajatve morala upoštevati tveganost poslovanja in zagotavljati enostaven način izračuna višine. Slovenija meni, da je v izogib motnjam skupnega trga in konkurence potrebna usklajenost držav članic pri uvajanju bremen za finančne institucije.

Evropska komisija je konec maja objavila Komunikacijo o bančnih reševalnih skladih. Komisija v Komunikaciji predlaga ustanovitev ex ante bančnih reševalnih skladov. Le ti bi bili financirani iz posebne dajatve, katero bi, sledeč Komunikaciji, plačevale kreditne institucije in investicijska podjetja. Namen dajatve je zagotoviti, da naslovniki prispevajo sredstva za upravljanje kriznih situacij, ki izvirajo iz njihovega poslovanja. Komunikacija tako sledi načelo, da naj škodo plača povzročitelj (ang: polluter pays). S tako zbranimi sredstvi bi se odpravilo oziroma omililo negativne posledice stečaja ali likvidacije banke. Namen ustanovitve sklada ni zagotoviti sredstva za preprečitev samega stečaja ali likvidacije.

Znotraj Evropske unije se trenutno preučuje sledeča odprta vprašanja povezana z ustanovitvijo bančnih reševalnih skladov:

  • način ustanovitve oziroma vprašanje ali naj bo sklad ustanovljen kot samostojen subjekt, ali naj bodo sredstva sestavni, a hkrati ločen, del proračuna,
  • kdo naj bodo zavezanci za vplačilo – le banke, ali tudi investicijska podjetja in zavarovalnice ter morebiti centralne nasprotne stranke,
  • kaj naj bo osnova za izračun višine dajatve,
  • višina prispevka in velikost bančnega reševalnega sklada,
  • za katere ukrepe se lahko sredstva iz sklada uporabijo in
  • kako naj se bremenijo čezmejno delujoče finančne skupine.

Stališče predstavlja odziv na iniciative G20, Evropske komisije in EU držav. Stališče odgovori na zgornja odprta vprašanja in tako vzpostavlja generalna izhodišča za delovanje predstavnikov RS v delovnih telesih EU.

Stališče zagovarja fleksibilen pristop k reševanju tehničnih vprašanj povezanih z ustanovitvijo sklada (npr. vprašanje načina ustanovitve sklada – v EU ima npr. Švedska sklad organiziran v obliki premoženja, ki je sicer ločen, a sestavni del proračuna, medtem ko npr. EK v svoji Komunikaciji izrecno podpira sklad kot skupek ločenega premoženja.). Fleksibilen pristop je odraz trenutne nedorečenosti predlogov in različnih pristopov držav članic. Zagovarjanje odprtosti pristopa bo SI omogočilo, da morebitni bančni reševalni sklad učinkovitejše prilagodi nacionalni zakonodaji.

Višina prispevka in velikost bančnega reševalnega sklada: IMF je v poročilu namenjenemu pripravam za srečanje G20 ocenil, da bi velikost sredstev bančnih reševalnih skladov, da bi bili polno funkcionalni, morala biti od 2 do 4 odstotkov BDP. Višina prispevkov bi tako bila odvisna od ciljne vsote sredstev sklada in obdobja v katerem naj bodo ti prispevki zbrani. G20 in Evropski svet nista sprejela podrobnejših stališč v zvezi z navedenima vprašanjema.

Vir: UVI

Ključne besede:
bančni reševalni sklad

Zadnji članki iz rubrike:

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

23.9.2019 16:11:51:
Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

23.9.2019 12:47:31:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:47:49:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:48:07:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT