Vlada Republike Slovenije je na 96. seji, 2. septembra 2010, sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o dohodnini. Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je predložila Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini, s katerim je predlagana sprememba četrtega odstavka 111. člena Zakona o dohodnini, ki določa, kaj se šteje za dohodek iz dejavnosti kot kriterij za ugotavljanje upravičenosti posameznega zavezanca do dodatne splošne olajšave. Vlada RS meni, da navedeni predlog zakona ni sprejemljiv in da ni primeren za nadaljnjo obravnavo

V predlogu zakona je navedeno, da se v skladu s sedanjo ureditvijo prispevki za socialno varnost pri ugotavljanju razlike med prihodki in odhodki ne priznavajo kot odhodek, kar pomeni nedopustno razlikovanje glede na dohodke iz zaposlitve, pri katerih se za potrebe ugotavljanja upravičenosti do dodatne splošne olajšave prispevki za socialno varnost delojemalca odštejejo od dohodka iz zaposlitve. Zato je predlagano, da se pri opredelitvi višine dohodka iz dejavnosti, ki je merilo za uveljavljanje dodatne splošne olajšave, kot dohodek iz dejavnosti upošteva razlika med prihodki in odhodki, pri čemer se med odhodke vštevajo tudi prispevki za socialno varnost.

Ker je kot kriterij za določitev upravičenosti do dodatne splošne olajšave določen skupni bruto dohodek zavezanca in ne skupna davčna osnova od dohodkov zavezanca, ugotavljamo, da predlagana sprememba zakona ni smiselna, saj bi pomenila neupravičeno razlikovanje dohodkov iz dejavnosti v primerjavi z drugimi dohodki. S predlagano spremembo bi bili zavezanci, ki opravljajo dejavnost, v ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi zavezanci, saj bi se njim kot merilo za upravičenost do dodatne splošne olajšave upoštevala davčna osnova, drugim zavezancem, kot primeroma zaposlenim, pa bruto plača. Tako bi primeroma dva zavezanca z enakim bruto dohodkom iz dejavnosti in iz delovnega razmerja bila v različnem položaju, saj bi zavezanec, ki opravlja dejavnost, zaradi razlike v prispevkih ter zaradi neupoštevanja znižanja in povečanja davčne osnove (razen razlike v obrestih), izkazoval nižji dohodek (ker bi šlo dejansko za davčno osnovo) kot zavezanec z dohodkom iz delovnega razmerja, pri katerem bi se upoštevala bruto plača (in ne davčna osnova) in bi bil na ta način zavezanec, ki opravlja dejavnost, v ugodnejšem položaju.

Vlada RS ugotavlja, da bi predlog zakona povzročil neenakost pri določanju kriterija za določitev upravičenosti do dodatne splošne olajšave, saj bi postavil zavezance, ki opravljajo dejavnost, v bolj ugoden položaj glede upravičenosti do dodatne splošne olajšave v primerjavi z zavezanci, ki pridobivajo druge dohodke. Iz navedenega razloga Vlada RS meni, da navedeni predlog zakona ni sprejemljiv in da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.