Vlada Republike Slovenije je na 96. seji, 2. septembra 2010, sprejela stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih zajamčenih vlog. Republika Slovenije podpira Predlog direktive EU Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih zajamčenih vlog (prenova), v kolikor bodo določbe o uskladitvi mehanizmov delovanja sistemov zajamčenih vlog, zlasti določbe glede financiranja sistemov, ohranjanja enake stopnje kritja, hitrejših rokov za izplačilo in medsebojnega sodelovanja sistemov, pripomogle k večji učinkovitosti izplačil zajamčenih vlog.

Direktiva 2009/14/ES je bila sprejeta v času krize kot nujni ukrep za ohranitev zaupanja vlagateljev. Sama direktiva vsebuje določbe, da je potrebno opraviti revizijo vseh vidikov sistema zajamčenih vlog. V ta namen je Komisija EU opravila raziskavo, zbrala stališča zainteresiranih strank in pripravila predlog zakonodajnih predlogov za reformo jamstva.

Cilj predloga akta je izboljšati stabilnost bančnega sistema in v interesu finančne stabilnosti z dobro delujočimi in sodelujočimi sistemi zajamčenih vlog vlagateljem omogočiti hitro izplačilo.

Poglavitne rešitve predloga akta so:

1. ustanovitev sistema zajamčenih vlog. Vsaka država članica mora na svojem ozemlju ustanoviti in uradno priznati enega ali več takšnih sistemov.
2. jasnejša opredelitev vlog. Kot vloge se štejejo samo v celoti vračljivi instrumenti in ne strukturirani proizvodi, certifikati ali obveznice (preprečevanje nepredvidljivih tveganj sistemov). Obvezno se izključujejo vloge nekaterih vlagateljev: organov oblasti, finančnih institucij vseh vrst.
3. poenostavitev in uskladitev obsega kritja in možnosti izplačil. Komisija predlaga, da se tudi v prihodnje ohrani harmonizirana stopnja kritja v višini 100.000 EUR. Morebitno znižanje kritja bi zmedlo vlagatelje.
4. dodatno skrajšanje roka za izplačilo vlagateljem. Vlagatelji prejmejo izplačila v 7 delovnih dneh.
5. zaupanja vredni sistemi zajamčenih vlog, ki so ustrezno financirani. Predlaga se uskladitev postopkov financiranja sistemov. Izhaja se iz temeljnega načela, da morajo stroške financiranja nositi kreditne institucije same, pri tem pa mora biti obveznost financiranja sorazmerna z njihovimi obveznostmi. Razpoložljiva finančna sredstva sistemov morajo dosegati vsaj ciljno raven (ki je določena kot 1,5 % upravičenih vlog). Sistem poveča razpoložljiva finančna sredstva z rednimi prispevki dvakrat letno in sicer 30. 6. in 30.12. vsako leto. Če ciljna raven ni dosežena, se nadaljuje plačilo prispevkov, dokler ciljna raven ni dosežena. V primeru, da razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za izplačilo vlagateljem, ko se je sistem za izplačilo že aktiviral, se vplačajo izredni prispevki.
6. obveščanje vlagateljev. Vlagatelji bodo morali, preden deponirajo svojo vlogo, podpisati informativni list o kritju vloge s strani odgovornega sistema.
7. čezmejno sodelovanje. Sistem v državi gostiteljici bo enotna kontaktna točka za vlagatelje iz podružnic v drugih državah članicah. To pomeni, da bodo vlagatelji prejeli izplačilo iz sistema države gostiteljice, sistem domače države pa nato izvede povračilo sistemu gostiteljice. Oba sistema si tudi izmenjujeta informacije. Možni so pisni dogovori o sodelovanju.
8. vloga novega Evropskega bančnega organa. Novi Evropski bančni organ bo moral zbirati informacije o zneskih vlog, izvajati analize strokovnih pregledov (samopreverjanje sistemov), potrjevati možnost najemanja posojil med sistemi, itd.
9. nadaljnja vloga Komisije EU. Komisija EU mora do konca leta 2015 predložiti poročilo in predlagati, če bo ugotovila, da je to primerno, da se obstoječi sistem SZV v posameznih državah članicah nadomesti z enotnim sistemom za celo EU.

Vir: UVI