Naloge sklada

Delovanje jamstvenega sklada je namenjeno delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti njihovega delodajalca.

Enake pravice imajo tudi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi izbrisa delodajalca iz sodnega registra, skladno z ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/2007).

Izplačila

Jamstveni sklad zagotavlja izplačilo upravičencem najkasneje v 30 dneh po dokončnosti odločbe.

Upravičenec se ima pravico na prejeto odločbo pritožiti. Pritožbeni rok je 15 dni od prejema odločbe.

Pritožbo se naslovi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pošlje pa se jo na Javni jamstveni in preživninski sklad RS, Kotnikova ulica 28, Ljubljana. V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku je pritožbo možno podati tudi ustno na zapisnik pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS.

O pritožbi odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana. Rok za odločitev o pritožbi je dva meseca od dneva vložitve. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

Uveljavljanje pravic

Rok za vložitev zahteve je 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Postopek za uveljavitev pravic se vedno začne na zahtevo upravičenca!

Prosilci morajo svoje zahteve oddati na območno službo (OS) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), kjer ima podjetje, nad katerim se je začel stečajni postopek ali prisilna poravnava, sedež. Obrazci so na razpolago na vseh OS ZRSZ in tudi na nekaterih uradih za delo.

• Seznam območnih služb in uradov za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
• Zahtevo si lahko natisnete in jo posredujete OS ZRSZ.
• Tu pa si lahko natisnete kopijo potrdila (izpolnijo stečajni upravitelji oz. delodajalci).

Sklad o popolni vlogi, iz katere so razvidni vsi potrebni podatki in so ji priložene vse zahtevane priloge, odloči v rokih, ki veljajo za upravne postopke in jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02).

Obrazci

• Zahteva za poravnavo obveznosti z naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
• Potrdilo za delodajalce in stečajne upravitelje

Zakoni

• Zakon o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS-UPB2 uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 78/2006)
• Pravilnik o vsebini obrazca zahteve za uveljavitev pravic v primeru insolventnosti delodajalca(Uradni list RS, št. 7/2007, 23/2007 - popravek)

Vprašanja in odgovori

1. V kolikem času lahko upravičenci, ki so vložili zahtevek pri jamstvenem skladu, lahko pričakujejo odgovor nanj?

Splošni rok, v katerem lahko upravičenci pričakujejo odločbo, je 1 mesec. Če pa je za pravilno odločitev potreben posebni ugotovitveni postopek, je ta rok 2 meseca. V praksi je čas odločanja 14 dni od popolnosti vloge.

2. Ali je pravica do finančnih sredstev iz jamstvenega sklada prenosljiva na ožje družinske člane?

V skladu z 20. čl. ZJSRS so pravice po ZJSRS neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati. To pomeni, da jih mora in lahko uveljavlja osebno le upravičenec (ki pa ima v postopku lahko pooblaščenca - za zastopanje v postopkih pri Jamstvenem skladu se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku).

3. Kaj pa v primeru, ko je bil zahtevek že vložen, medtem pa je prišlo do smrti upravičenca?

V primeru, da odločba še ni bila izdana, se bo postopek ustavil. Predmet postopka so neodtujljive osebne materialne pravice, ki jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.

4. Ali delavcem, ki svoje terjatve do podjetja niso uveljavljali pri sodišču, ničesar ne pripada niti iz jamstvenega sklada niti iz stečajne mase?

Pogoj za pridobitev pravic po ZJSRS je, da je delavec v primeru stečaja svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev, razen, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti (18. čl. v zvezi s 17. čl. ZJSRS) ter v primeru pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije in je zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Tako delavec, ki ni izpolnil tega pogoja, ni pridobil pravic iz jamstvenega sklada.

5. Ali tehnološkim viškom tudi pripada odpravnina iz jamstvenega sklada?

Pravice po ZJSRS ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (16. čl. ZJSRS), kar v skladu s 17. čl. ZJSRS pomeni, da je bil nad delodajalcem začet stečajni postopek ali je bil pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije. V primerih tehnoloških viškov obstaja zakonsko določen odpovedni rok (predpisi, ki urejajo delovna razmerja) in delavcem lahko preneha delovno razmerje šele po izteku tega roka. Če pred iztekom tega roka pride podjetje v situacijo insolventnosti, kot je opredeljena v 17. čl. ZJSRS in delavcem preneha delovno razmerje nato iz tega razloga imajo pravice po ZJSRS, saj izpolnjujejo pogoj po navedenem 16. čl. ZJSRS (seveda, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje).

6. Kako je s pritožbami na odločbe jamstvenega sklada?

Po prejemu odločbe se lahko stranka v roku 15 dni pritoži na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pritožbo pošlje pismeno ali poda ustno na zapisnik pri Skladu, obravnavalo pa jo bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

7. V kolikem času se bodo rešile morebitne pritožbe na odločbe iz jamstvenega sklada?

Pritožbe na odločbe iz JS bo kot drugostopenjski organ reševalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku morajo biti pritožbe rešene najkasneje v dveh mesecih od vložene pritožbe.

8. Ali lahko upravičenci, ki so vložili svoj zahtevek pri jamstvenem skladu, to svojo pravico tudi izgubijo?

Upravičenec izgubi pravice po ZJSRS (21. čl.) v primeru, če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu, če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu in če je bil v času do izvršitve odločbe Sklada že poplačan iz naslova pravic po ZJSRS najmanj v višini, ki jo zagotavlja Sklad.

9. Ali je mogoče, da v primeru, ko je delavec od leta 1994 do danes izgubil delo zaradi stečaja kar dvakrat, ima tudi pravico dvakrat izterjati "odškodnino" pri jamstvenem skladu?

V primeru, ko je delavec od leta 1994 do danes izgubil delo zaradi stečaja kar dvakrat, kot se glasi vprašanje, ima delavec pravico uveljavljati pravice po zakonu o Jamstvenem skladu RS obakrat. Seveda morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji, da se mu bodo pravice po ZJSRS tudi priznale.

10. Kdaj začne jamstveni sklad dejansko proučevati prispele vloge?

Jamstveni sklad začne preučevati prispele vloge že ko upravičenec vloži vlogo pri območni službi Zavoda za zaposlovanje, kjer upravičenca opozorijo na eventuelne pomanjkljivosti in mu tudi dajo možnost, da vlogo dopolni. Seveda pa šele pri samem odločanju oseba, ki vodi postopek lahko oceni ali bo s stranko potrebno še nadalje razjasniti dejansko stanje ali ne.

11. Kaj se zgodi, če vloga ni popolna? Ali to pomeni, da bo upravičenec ostal brez vsega, če se vloga ne bo dopolnila v roku 6 mesecev?

Če vloga ni popolna, se upravičenca pozove, da jo v roku dopolni. Če upravičenec ne dopolni vloge, je odvisno od podatka, ki ga je bilo potrebno dopolniti, kaj se bo nadalje zgodilo z zahtevkom. V primerih, ko nam na primer upravičenci ne dajo podatka o računu, na katerega naj sklad nakaže priznani znesek, bo upravičencu tako težko izplačati priznane zneske.

12. Ali se delodajalce oziroma stečajne upravitelje lahko kako v to prisili, saj je zelo mogoče, da vlog ne bodo ustrezno dopolnili?

Delodajalci oziroma stečajni upravitelji so dolžni na podlagi določil Zakona o Jamstvenem skladu RS skladu dati potrebne podatke. V primeru, da tega ne storijo, obstajajo določila zakona o upravnem postopku ter druga pravna sredstva, ki silijo v dostavo ustreznih podatkov.