Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.8.2010 18:30:55

Mednarodna primerjava zaposlenosti in o gibanju števila zaposlenih v javnem sektorju

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Mednarodna primerjava zaposlenosti in o gibanju števila zaposlenih v javnem sektorju

Vlada se je na 92. redni seji, 22. julij 2010, seznanila z Mednarodno primerjavo zaposlenosti v javnem sektorju in Poročilom o gibanju števila zaposlenih v ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, javnih skladih in agencijah ter v javnem sektorju od 1. 1. 2008 do 1. 5. 2010.

Za Slovenijo je delež zaposlenih po dejavnostih Javne uprave, Izobraževanja, Zdravstva in socialnega varstva ter v dejavnosti Druge javne, osebne in skupne dejavnosti glede na skupaj zaposlene povsod pod povprečjem držav EU-27, še bolj pa glede na povprečje EU-25 in EU-15. Še najbolj blizu po višini deleža je delež zaposlenih v dejavnosti Izobraževanja, medtem ko po deležu zaposlenih najbolj odstopa dejavnost Zdravstva in socialnega varstva. V dejavnosti Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti sodi v javni sektor v Sloveniji le okoli tretjina zaposlenih (knjižnice, muzeji, gledališča, itd). V mednarodni primerjavi ni možna primerjava na nižjih ravneh dejavnosti, ki bi lahko morda bolje osvetlila posamezne vidike znotraj teh dejavnosti. Za Slovenijo je značilno naraščanje deleža zaposlenih v vseh dejavnostih javnega sektorja, medtem ko za povprečje EU to ne velja.

Za Slovenijo se je delež zaposlenih v dejavnosti javne uprave povečal v obdobju 1997-2007, medtem ko je v EU ta delež upadel (tako za EU-27, EU-25 kot tudi za EU-15). Še vedno pa je delež zaposlenih v javni upravi glede na vse zaposlene v Sloveniji med najnižjimi. Leta 1997 je bil delež zaposlenih v javni upravi nižji od podatka za Slovenijo le še za Poljsko, medtem ko je leta 2007 delež nižji v Romuniji, Irski in Luksemburgu. Štiri države imajo delež med 9 in 10 odstotki (Francija, Grčija Ciper in Belgija), osem jih ima delež med 6 do 8,9 odstotki (Finska, Nemčija, Slovaška, Estonija, Madžarska, Poljska, Latvija in Bolgarija) ter devet držav je, ki imajo delež od 4,4 do 5,9 odstotkov (poleg Slovenije še Nizozemska, Danska, Italija Češka, Litva, Luksemburg, Irska in Romunija). Delež zaposlenih za dejavnost izobraževanja je za Slovenijo zelo blizu ravni povprečja EU-27, vendar je ravno tako v porastu, medtem ko delež zaposlenih v tej dejavnosti na evropski ravni stagnira. Nižji delež od slovenskega so imele leta 1997 delež zaposlenih v dejavnosti izobraževanja v: Luksemburgu, Nizozemski, Nemčiji, Španiji, Cipru, Češki, na Portugalskem in Poljskem in tudi za leto 2007 ni bistveno drugače, le da za Španijo in Portugalsko ni podatka za leto 2007, dodatno sta še Romunija in Bolgarija (za leto 1997 ni zanju podatka), medtem ko je za Poljsko v letu 2007 delež zaposlenih za to dejavnost višji kot v Sloveniji. Delež zaposlenih za dejavnost zdravstva in socialnega varstva za Slovenijo močno odstopa navzdol od povprečja EU-27, še bolj pa od povprečja EU-25 in EU-15. Precejšen skok v deležu je v obdobju od 2000 na 2007 tako za povprečje EU kot tudi za Slovenijo. Nižji delež od slovenskega so imele leta 1997 delež zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v: Cipru in na Portugalskem, za leto 2007 ni bistveno drugače, le da za Portugalsko ni podatka za leto 2007, dodatno sta še Romunija in Bolgarija (za leto 1997 ni zanju podatka), medtem ko je za Češko za leto 2007 delež zaposlenih za to dejavnost na enaki ravni kot v Sloveniji (za leto 1997 pa je bil višji). Za dejavnost druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti je bilo že omenjeno, da je za Slovenijo v tej dejavnosti le okoli tretjino zaposlenih, ki sodijo glede na način financiranja v javni sektor. Ta dejavnost je namreč močno heterogena in nima neke skupne dejavnosti, ki bi jo označevala. Za Slovenijo delež zaposlenih v tej dejavnosti odstopa navzdol od povprečja EU-27. Nižji delež od slovenskega so imele leta 1997 delež zaposlenih v tej dejavnosti na Portugalskem in Poljskem, za leto 2007 ni bistveno drugače, le da za Portugalsko ni podatka za leto 2007, dodatno sta še Romunija in Bolgarija (za leto 1997 zanju ni podatka) ter Češka, enak delež ima še Luksemburg. Primerjava zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja na 100.000 prebivalcev po državah članicah EU, kaže da ima Slovenija manj zaposlenih na 100.000 prebivalcev po dejavnostih javnega sektorja, izjema je dejavnost izobraževanja, kjer je število zaposlenih po tej primerjavi približno na ravni EU-27 za leto 2007, medtem ko je bilo leta 1997 še rahlo odstopanje navzdol. Najbolj Slovenija v številu zaposlenih na 100.000 prebivalcev odstopa navzdol pri dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, vendar se to odstopanje v opazovanem obdobju rahlo izboljšuje tudi v primerjavi s povprečjem EU-15.

Gibanje števila zaposlenih v Sloveniji v obdobju od 1.1.2008 do 1.5. 2010 po Skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave kaže, da se je število zaposlitev v civilnem delu organov državne uprave znižalo za 295 zaposlitev. V Generalštabu slovenske vojske se je v tem času število zaposlenih povečalo za 525, v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij za 60. V Policiji se je število zaposlenih povečalo za 46.

Celotno poročilo je dostopno na spletni strani MJU (www.mju.gov.si).

Vir: UVI

Ključne besede:
število zaposlenih
javni sektor
gibanje števila zaposlenih

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT