Pojasnilo DURS, št. 4200-91/2010-1, 28. 7. 2010

V zvezi z izvajanjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 – ZRPPR1015 (Uradni list RS, št. 87/09) se davčnim zavezancem zastavljajo vprašanja, povezana z izračunom neto povečanja števila zaposlenih, ker je uveljavljanje olajšave za zaposlovanje in povračilo prispevkov delodajalcem odvisno od tega. V nadaljevanju so povzeta vprašanja in podani odgovori:

1. Kako se izračuna neto povečanje števila zaposlenih, ki je pogoj za uveljavljanje spodbud za zaposlovanje?

Neto povečanje števila zaposlenih se izračuna tako, da se število zaposlenih na dan zaposlitve prikrajšanega delavca primerja s povprečjem zaposlenih v zadnjih 12 mesecih pred zaposlitvijo prikrajšanega delavca.

V skladu z drugim odstavkom 7. člena Uredbe o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 (Uradni list RS, št. 3/10; v nadaljevanju: Uredba Pomurje) mora zaposlitev prikrajšanega delavca pri zavezancu predstavljati neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. To pomeni, da se število zaposlenih na dan zaposlitve prikrajšanega delavca primerja s povprečjem zaposlenih v zadnjih 12 mesecih. Povprečje zaposlenih v zadnjih 12 mesecih se izračuna tako, da se sešteje stanja zaposlenih na koncu vsakega od teh 12 mesecev (oziroma manj, če traja poslovanje vlagatelja manj kot 12 mesecev) in deli s številom 12 (oziroma z dejanskim številom mesecev poslovanja). V primeru, da zavezanec zaposluje delavce s skrajšanim delovnim časom ali sezonskim delom, se ti upoštevajo sorazmerno glede na polni delovni čas. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (v nadaljevanju: Uredba 800/2008/ES), na katero napotuje Uredba Pomurje, »število zaposlenih« pomeni število delovnih enot za leto (DEL), to je število delavcev, zaposlenih v enem letu za polni delovni čas, pri čemer se delo s skrajšanim delovnim časom in sezonsko delo upoštevata kot del DEL. To pomeni, da pri izračunu povprečja delavec za polni delovni čas predstavlja 1 enoto, delavec s skrajšanim delovnim časom ali sezonski delavec pa sorazmerni del enote glede na število ur zaposlitve.

2. Delavka podjetja je šla na porodniški dopust. Kako v tem primeru izračunati število zaposlenih?

Delavko na porodniškem dopustu se upošteva kot zaposleno osebo za polni delovni čas, kar pri izračunu števila zaposlenih oziroma povprečja števila zaposlenih predstavlja 1 enoto.

3. Mlada mamica v podjetju dela le polovični delovni čas, teče pa ji poln delovni čas (do starosti otroka 3 let). Kako v tem primeru izračunati število zaposlenih?

Mladi mamici teče polni delovni čas, kar pri izračunu števila zaposlenih oziroma povprečja predstavlja 1 enoto.

4. Ali je delodajalec upravičen do povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost v primeru, če zaposli prikrajšano delavko za obdobje 2 let, le-ta pa v tem času odide na porodniški dopust? Ali se spodbuda za zaposlovanje za čas porodniške, ko delodajalec za to delavko spodbud ne more uveljavljati, lahko prenaša v kasnejše obdobje, po poteku 12 oziroma 24 mesecev po zaposlitvi?

Povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost ni možno »zamrzniti«, kar pomeni, da se lahko uveljavi le za obdobje 24 mesecev od zaposlitve prikrajšanega delavca in le za tiste mesece, ko je bila prikrajšana delavka dejansko prisotna na delovnem mestu in so stroški prispevkov za socialno varnost bremenili odhodke delodajalca. Olajšava za zaposlovanje pa se lahko uveljavlja le za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.

Če delodajalec zaposli delavko za 2 leti, vmes pa le-ta odide na porodniški dopust, je delodajalec upravičen do povračila prispevkov le za tisto obdobje v času 2 let (24 mesecev), ko je delodajalec izplačeval plače in prispevke za delavko. V obdobju, ko je oziroma bo delavka prejemala nadomestilo za porodniško od zavoda, delodajalec ni imel stroškov plač, zato niti olajšave za zaposlovanje niti vračil prispevkov za to obdobje ne more uveljavljati. Uveljavljanja ugodnosti pa tudi ne more prenašati v kasnejše obdobje, ko se delavka vrne iz porodniškega dopusta. ZRPPR1015 in Uredba Pomurje določata, da se v primeru zaposlitve prikrajšanega delavca vračilo prispevkov delodajalca lahko uveljavlja za obdobje dveh let po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, olajšava za zaposlovanje pa za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.

5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2G in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2E, ki sta bila objavljena v Uradnem listu 43/10, v zvezi z davčnimi olajšavami za zaposlovanje, ki jih uvajata, določata, da se ti olajšavi izključujeta z olajšavo za zaposlovanje invalidov po teh dveh zakonih in z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Ali se izključitev nanaša tudi na povračila prispevkov delodajalca?

Izključitev se nanaša le na uveljavljanje davčne olajšave, ne pa na povračila prispevkov delodajalca.

Glede na to, da povračilo prispevkov delodajalca ne šteje kot davčna olajšava, temveč je to ena od spodbud za zaposlovanje, se določbe o izključitvi po ZDoh-2G in ZDDPO-2E ne nanašajo tudi na vračilo prispevkov. Z ZDoh-2G oziroma z ZDDPO-2E je glede uveljavljanja olajšav za zaposlovanje po 61.a členu ZDoh-1 oziroma 55.b členu ZDDPO-2 določeno, da se izključujejo olajšave, vračilo prispevkov pa ne šteje kot olajšava.