Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.8.2010 16:50:32

DDV in postopek 42

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

DDV in postopek 42

Pojasnilo DURS, št. 4230-264/2010, 2. 8. 2010

Davčni zavezanec sprašuje, ali je prav, da pri carinskem postopku 42, zastopnik (špediter) poroča o vrednosti blaga z dobaviteljevega računa, ne pa o carinski vrednosti blaga (šifra 3CV1 v polju 44 EUL) oziroma ali bi moral kupec/pridobitelj blaga poznati vrednosti prevoza do meje in od njega obračunati DDV po načelu samoobdavčitve.

V nadaljevanju posredujemo odgovor:

Posredni zastopnik, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki poroča za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, vpiše v rekapitulacijsko poročilo skupno vrednost dobav blaga in storitev, ugotovljeno na podlagi računov, ki jih uvoznik izda prejemniku blaga iz druge države članice.

Uvoznik mora razpolagati s podatkom o vrednosti prevoznih stroškov, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza.

Prvi odstavek 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2) določa, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Na podlagi petega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10) se davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji (uvozniku), za uveljavitev oprostitve plačila DDV v skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1, ni treba identificirati za namene DDV, če v skladu s carinskimi predpisi za izvrševanje carinskih obveznosti pooblasti drugo osebo, da ga zastopa kot posredni zastopnik, in če je ta zastopnik identificiran za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru mora obveznosti glede predložitve rekapitulacijskega poročila v skladu z 92. členom ZDDV-1 prevzeti zastopnik.

V skladu z d) točko drugega odstavka 90. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec v rekapitulacijskem poročilu, za vsako osebo, ki pridobiva blago ali prejema storitve, navesti skupno vrednost dobav blaga in skupno vrednost storitev, ki jih je opravil. Skupna vrednost dobav blaga in skupna vrednost storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil, se prijavi za mesec, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.

Posredni zastopnik uvoznika – špediter bo o dobavah blaga tujega davčnega zavezanca poročal pod svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo ima v Sloveniji. Špediter mora podatke o dobavi blaga v drugo državo članico zajeti z računov, ki jih uvoznik izda prejemniku blaga v drugo državo članico. Tako ne nastanejo razlike med vrednostjo blaga, ki jo poroča slovenski špediter kot oproščeno dobavo blaga znotraj Skupnosti (preko rekapitulacijskih poročil v sistem VIES), in vrednostjo, ki jo prejemnik iz druge države članice prikaže kot pridobitev blaga.

Določitev davčne osnove pri uvozu blaga je urejena v 38. členu ZDDV-1 v povezavi s členi 42 in 43 pravilnika. Tako se med drugim v davčno osnovo vštevajo, če že niso všteti, postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če je tak kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka. V davčno osnovo se torej vštevajo vsi tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.

V skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščen uvoz blaga, odposlanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali iz tretje države in uvoženega v državo članico, ki ni namembna država članica, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, kot je opredeljen v 6. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, oproščena v skladu s 46. členom ZDDV-1.

Iz navedenega izhaja, da je uvoznik tisti, ki mora razpolagati s podatkom o vrednosti prevoznih stroškov, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza in ki jih bo carinski organ vključil v izračun davčne osnove pri sprostitvi blaga v prost promet z namenom dobave blaga v drugo državo članico.

To pojasnilo nadomešča pojasnili DURS, št. 4236-362/2006 z dne 27. 9. 2006 in št. 4236-362/2006 z dne 5. 10. 2006.

Ključne besede:
postopek 42
ddv
dobava blaga

Zadnji članki iz rubrike:

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

22.8.2019 18:28:01:
DDV obravnava kuponov

9.7.2019 14:34:33:
FURS ugotavlja nepravilnosti pri obračunavanju DDV pri izvajanju kurirske dejavnosti v povezavi s stalnimi poslovnimi enotami in napoveduje poostren nadzor

2.7.2019 7:33:49:
Stalna poslovna enota za namene obdavčitve z DDV

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

13.9.2019 13:15:51:
Spremembe DDV v letu 2020 (e-gradivo)

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT