Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.7.2010 16:02:36

Predlog Zakona o urejanju trga dela - 16. 06. 2010

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog Zakona o urejanju trga dela - 16. 06. 2010

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB) je ob nastanku v letu 1991 urejal predvsem področje politike zaposlovanja, sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, štipendiranje in področje študentskega dela ter je predstavljal zakonsko podlago za delovanje institucij na trgu dela, predvsem Zavoda RS za zaposlovanje, kasneje pa tudi skladov dela.

V času od nastanka je bil spremenjen in dopolnjen osemnajstkrat, spremembe pa so v ZZZPB posegale nesistemsko, kar je povzročilo veliko težav pri izvajanju ukrepov na vseh področjih, ki jih ZZZPB ureja.

Aktivna politika zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) je bila v zadnjih letih posodobljena, uvedeni so bili novi ukrepi in številni novi programi, tega pa zaradi neustreznih rešitev v ZZZPB ni mogoče podpreti tudi z vsemi potrebnimi spremembami na področju sistema, ki podpira izvajanje teh ukrepov. Aktualna gospodarska in finančna kriza je še izraziteje pokazala, da je na trgu dela nujno zagotoviti nove izvajalce ukrepov, nove pristope, predvsem pa je treba poenostaviti postopke in zmanjšati število dokumentov, ki urejajo to področje. Največja ovira pri izvajanju programov je nejasna razmejitev aktivnosti, ki se izvajajo in financirajo kot javna služba, in aktivnosti, ki se financirajo programsko. Postopki od pridobitve dodatnih proračunskih sredstev za izvajanje APZ do razdelitve teh sredstev z javnimi pozivi in javnimi razpisi so predolgi, saj se s proračunom RS že dodeljena sredstva za izvajanje APZ zaradi podvajanja postopkov ponovno potrjujejo na Vladi Republike Slovenije. Obstoječi ZZZPB prav tako ne omogoča v zadostni meri vključevanja nekaterih oseb, ki se pojavljajo na trgu dela, kot so na primer študenti in delavci, ki jim grozi izguba zaposlitve.

Sistem zavarovanja za primer brezposelnosti je zastarel in ga je posledično v praksi težko izvajati. Koordinacija sistemov socialne varnosti, ki omogoča prosti pretok delavcev, kar je ena od štirih temeljnih svoboščin iz Pogodbe o Evropski uniji, prinaša številne nove življenjske situacije, ki jih je potrebno urediti v zakonu, ter direktive, ki jih je potrebno prenesti v nacionalno zakonodajo, to pa je ob rešitvah, ki so v sedanjem ZZZPB, nemogoče. Aktualna gospodarska in finančna kriza, ki je povzročila velik porast brezposelnosti v Sloveniji, je jasno pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti mnogim ne zagotavlja zadostne varnosti ob izgubi zaposlitve, pri čemer izstopajo predvsem mladi, ki ne izpolnijo vstopnega pogoja za pridobitev denarnega nadomestila, tj. vsaj 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih. ZZZPB tudi ne omogoča delne brezposelnosti in delne aktivacije brezposelnih oseb, prav tako pa ne daje zadostne podlage za sodelovanje različnih institucij pri obravnavi oseb z zaposlitvenimi ovirami. Sistemsko neustrezno urejeno je tudi odločanje o pravicah iz sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, saj bi na drugi stopnji v tovrstnih postopkih moralo odločati Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ne Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod).

Določbe ZZZPB, ki so urejale področje štipendiranja, so bile ob sprejemu Zakona o štipendiranju v letu 2007 črtane.

V ZZZPB je urejeno tudi področje študentskega dela, ki je unikatna oblika dela v Evropi in je v poročilih EU in OECD deležno številnih kritik. Študentsko delo v sedanji obliki predstavlja nelojalno konkurenco rednim oblikam zaposlitve, saj se v mnogih primerih opravlja na sistemiziranih delovnih mestih, 8 ur na dan, 40 ur na teden, kar je tudi v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Ta oblika dela predstavlja približno 3,7 odstotka trga dela v Sloveniji ter najcenejšo in najfleksibilnejšo obliko dela za delodajalce, na drugi strani pa mladim ne omogoča pridobivanja formalnih delovnih izkušenj, ki bi jim koristile pri iskanju prve zaposlitve. Na tem področju je tudi veliko zlorab, ki jih je zaradi neustreznih zakonskih rešitev v ZZZPB nemogoče preprečevati. Delitev koncesije iz naslova študentskega dela je neustrezna, saj je, tudi po mnenju Računskega sodišča RS, preveč sredstev namenjenih posrednikom študentskega dela in študentskim organizacijam, neustrezni pa so tudi postopki dodeljevanja sredstev, ki jih prejmejo študentske organizacije, nekaterim tržnim subjektom.

Ob pripravi predloga novega zakona, ki bo urejal trg dela v Sloveniji, je bila sprejeta odločitev, da se to področje uredi v posebnem zakonu o malem delu.

Zavod RS za zaposlovanje je najpomembnejši izvajalec ukrepov na trgu dela. Izvaja javno službo na področju informiranja in svetovanja brezposelnim osebam, večino ukrepov APZ, ureja področje dela in zaposlovanja tujcev ter izplačuje denarna nadomestila za primer brezposelnosti. V času gospodarske in finančne krize se je ob povečanem prilivu v brezposelnost izkazalo, da zavod ne razpolaga z nekaterimi specifičnimi znanji za delo z brezposelnimi osebami, ki jih mora pridobivati na trgu, v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, kar posledično pomeni predolge postopke in prepočasno odzivanje na dinamične spremembe na trgu dela. Drugi izvajalci ukrepov APZ so Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje in fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (v sedanji ureditvi skladi dela), kar pa ne zadošča za učinkovito odzivanje na potrebe, ki se pojavljajo na trgu dela.

Agencije za posredovanje dela, ki so z vidika fleksibilnosti trga dela v državah EU zelo pomembne, so v Republiki Sloveniji zelo številne. Določbe ZZZPB, ki urejajo področje vpisa v register agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu, so nedorečene in ne omogočajo razlikovanja med izvajanjem storitev in posredovanjem delavcev drugemu delodajalcu, to pa otežuje nadzor in omogoča zlorabe na tem področju; ZZZPB prav tako ne določa minimalnih standardov, ki jih zahteva zakonodaja EU na tem področju.

ZZZPB vsebuje tudi nekatere nepotrebne administrativne ovire za delodajalce, kot je prijava potrebe po sklenitvi in že sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodb Zavodu RS za zaposlovanje, kar se je v praksi izkazalo kot nepotrebno in neučinkovito. Evidence, njihovi uporabniki in upravljavci niso urejeni v skladu z zakonodajo s področja, ki ureja zbiranje in obdelavo podatkov, kar v določenih primerih onemogoča učinkovito spremljanje in vrednotenje ukrepov APZ.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Poglavitni cilji, ki jih uresničujemo s tem zakonom, so:

– povečanje varnosti iskalcev zaposlitve,

– vzpostavitev mreže izvajalcev, ki bo omogočala učinkovito izvajanje ukrepov,

– povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov APZ in

– zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela.

Ti cilji bodo doseženi:

– s povečanjem kroga upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti z nižanjem vstopnih pogojev za pridobitev pravice, povečanjem višine denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v prvih treh mesecih, podaljšanjem trajanja denarnega nadomestila za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo več kot 25 let delovne dobe, omogočanjem delne brezposelnosti ob ohranitvi sorazmerne pravice do denarnega nadomestila, prednostnim vključevanjem ranljivih skupin prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči v ukrepe APZ, pravico brezposelnih oseb do opravljanja določenih oblik dela ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

– z novimi izvajalci ukrepov po tem zakonu, predvsem koncesionarji in fundacijami;

– z uvajanjem novih ukrepov APZ, kot sta nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, širitvijo storitev vseživljenjske karierne orientacije kot prvega koraka na poti do zaposlitve, poenostavitvami postopkov izbire izvajalcev in delodajalcev, vključevanjem socialnih partnerjev na lokalni ravni in sistematičnim spremljanjem in vrednotenjem ukrepov APZ;

– z ukinitvijo nepotrebnih administrativnih bremen za podjetja in iskalce zaposlitve ter uvajanjem sodobnih elektronskih storitev.

2.2 Načela

S predlogom zakona o urejanju trga dela se bodo uveljavila predvsem načela:

– vzajemnosti pri zagotavljanju pravic iz sistema zavarovanja za primer brezposelnosti,

– enakih pravic in obveznosti pri vključevanju v ukrepe po tem zakonu,

– svobodne izbire zaposlitve, skladne s posameznikovimi kompetencami in možnostmi zaposlitve.

2.3 Poglavitne rešitve

a) Predstavitev predlaganih rešitev:

- konkreten opis predlaganih rešitev:

Predlog ZUTD ureja ukrepe države na trgu dela; z njimi omogoča izvajanje javne službe na področju zaposlovanja, APZ, ureditev in delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določa izvajalce ukrepov in pogoje za njihovo delovanje, predpisuje pogoje in postopke za uveljavljanje posameznih pravic, ureja način financiranja ukrepov, njihovo evalvacijo in nadzor nad njihovim izvajanjem.

Predlog ZUTD v prvem poglavju v uvodnih določbah kot poglavitne naloge države določa izvajanje ukrepov APZ v skladu s strateškimi dokumenti za to področje ter delovanje in razvoj sistema obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Ob tem je predvideno zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce pri prijavi prostega delovnega mesta, saj povečuje število primerov, ko prijava ni potrebna.

V drugem poglavju ZUTD je določena drugačna definicija brezposelnih oseb, kot je v veljavi v obstoječem ZZZPB. Status brezposelne osebe bodo lahko ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb pridobile tudi osebe, ki se izobražujejo ob delu. Pomembna je tudi širitev izvajanja storitev na druge iskalce zaposlitve, ki se ne štejejo za brezposelne osebe, vendar imajo kot iskalci zaposlitve pravico do nekaterih storitev po tem zakonu.

Kot poglavitni ukrepi države na trgu dela so v tretjem poglavju ZUTD določeni:

– storitvi na trgu dela,

– APZ,

– zavarovanje za primer brezposelnosti in

– pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.

V okviru storitev na trgu dela, ZUTD predvideva izvajanje vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve. Vseživljenjska karierna orientacija zajema informiranje, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere.

V okviru informiranja se bo izvajalo splošno informiranje, ki je namenjeno vsem osebam in vsebuje predvsem informacije o stanju in spremembah na trgu dela, o možnostih vključevanja v ukrepe APZ in storitve po tem zakonu ter rokih in pogojih za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. V sklop informiranja sodi tudi posredovanje informacij o možnostih zaposlovanja, ki je namenjeno brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.

V okviru samostojnega načrtovanja kariere bodo iskalcem zaposlitve dostopni pripomočki, predvsem v obliki računalniških programov, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju kariere. Osnovno karierno svetovanje zajema pomoč pri pridobivanju veščin za iskanje zaposlitve in individualno svetovanje in pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta ter je namenjeno brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Poglobljeno karierno načrtovanje pa zajema tudi določanje kariernih ciljev, spoznavanje možnosti na trgu dela, usmerjanje pri sprejemanju odločitev o karieri in pomoč pri izdelavi in uresničevanju kariernega načrta, ki vključuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje,, namenjeno pa je prav tako brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena..

V tem sklopu so zajeti tudi pridobivanje veščin vodenja kariere, spoznavanje lastnih interesov in kompetenc ter usposabljanje za odločanje na področju uresničevanja poklicnih in kariernih ciljev;zagotavlja se lahko brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

Nadalje se storitve vseživljenjske karierne orientacije lahko izvajajo tudi za udeležence izobraževanja kot preventivne aktivnosti za sprejemanje odločitev o poklicni poti.

Posredovanje zaposlitve kot druga storitev, ki se izvaja na trgu dela, se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji, obsega pa aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca. Pri njenem izvajanju se upošteva izobrazba ali poklic, delovne izkušnje in usposobljenost iskalca zaposlitve.

APZ je v predlogu ZUTD zastavljen širše, saj vsebuje tudi nov ukrep, in sicer nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta. V nekatere ukrepe APZ se bodo lahko vključevali tudi drugi iskalci zaposlitve in ne le brezposelne osebe, kar je novost. Predlog ZUTD tudi na novo definira pojem ranljivih skupin na trgu dela in jim omogoča prednostno vključevanje v ukrepe APZ, obenem pa uvaja preprostejše postopke izbora izvajalcev ukrepov APZ, predvsem na področju usposabljanja in izobraževanja in tudi izbora delodajalcev. Pomembna novost je tudi načrtovanje izvajanja APZ, saj se Smernice za izvajanje ukrepov APZ kot temeljni dokument s tega področja sprejemajo za srednjeročne obdobje štirih let, načrt izvedbe Programa ukrepov APZ pa za proračunsko obdobje dveh let. Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov APZ je povečana tudi vloga socialnih partnerjev.

V sistem zavarovanja za primer brezposelnosti predlog ZUTD uvaja številne novosti, in sicer s ciljem povečanja socialne varnosti oseb, ki so izgubile zaposlitev. S tem prispeva k uveljavljanju koncepta prožne varnosti, ki bo delno udejanjen tudi v spremembah zakonodaje s področja delovnih razmerjih. Predlog ZUTD predvideva širitev upravičencev do denarnega nadomestila na osebe, ki so bile zaposlene vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih, kar je bistveno ugodneje, kot to predvideva sedanja ureditev, ki kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila določa vsaj 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih. Na ta način bodo do denarnega nadomestila upravičeni tudi mnogi mladi, ki do njega do sedaj niso bili upravičeni. Denarna nadomestila bodo v prvih treh mesecih prejemanja višja, saj bodo znašala 80 in ne 70 odstotkov osnove, kot do sedaj. Predlog ZUTD natančno določa tudi osnovo za odmero denarnega nadomestila v primerih, ko osnove ni mogoče ugotoviti. Zelo pomembna je tudi nova ureditev, ki omogoča brezposelnim, ki prejemajo denarno nadomestilo, da v primeru zaposlitve za krajši delovni čas ohranijo sorazmeren del denarnega nadomestila. Prav tako jim omogoča tudi opravljanje dela do vrednosti 200 EUR mesečno ob ohranitvi pravice do prejemanja denarnega nadomestila.

V četrtem poglavju predlog ZUTD, ob Zavodu RS za zaposlovanje, uvaja tudi možnost koncesij za izvajanje javne službe, kar je pomembna novost. Izvajalec po tem zakonu je ob Zavodu RS za zaposlovanje in koncesionarjih tudi Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, medtem, ko predlog ZUTD v petem poglavju za namen izboljšanja zaposlitvenih možnosti udeležencev fundacije ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela oziroma za posamezne dejavnosti predvideva ustanovitev fundacij za izboljšanje zaposlitvenih možnosti kot naslednikov sedanjih skladov dela, ki bodo delovale v lokalnem okolju in povezovale socialne partnerje ter izvajale programe usposabljanja in izobraževanja, ki bodo namenjeni predvsem zaposlenim in delodajalcem.

Postopki za uveljavljanje storitev in ukrepov APZ, kjer je najpomembnejši zaposlitveni načrt, ter postopki za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti so natančno urejeni v šestem poglavju. To poglavje prav tako ureja postopke za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelnih oseb, kar je novost, ter ureja sodelovanje Zavoda RS za zaposlovanje in centrov za socialno delo pri aktiviranju teh oseb. V tem poglavju so prav tako urejeni postopki za prenehanje vodenja v različnih evidencah po tem zakonu.

Sedmo poglavje natančno določa evidence, ki jih po predlogu ZUTD vodi Zavod RS za zaposlovanje, vpis osebe v posamezno evidenco in prenehanje vodenja osebe v posamezni evidenci. Določa tudi njihovo obdelavo in povezovanje, kar je zelo pomembno z vidika odločanja o pravicah. Omenjeni podatki so pomembni tudi za merjenje učinkovitosti posameznih ukrepov APZ, kot je določeno v devetem poglavju o spremljanju in evalvaciji ukrepov.

V osmem poglavju je urejeno financiranje ukrepov in izvajalcev po tem zakonu, natančno pa so določeni tudi postopki vračila denarnega nadomestila in postopek ter način vračila nenamensko porabljenih sredstev, izplačanih iz naslova ukrepov APZ. Nadalje to poglavje določa tudi osnovo za plačilo prispevkov ter zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca.

Deveto poglavje, ki ureja spremljanje in evalvacijo ukrepov, določa obveznost rednega spremljanja izvajanja ukrepov APZ in vrednotenja z vidika uspešnosti in učinkovitosti izvajanja, določa pa tudi obveznost letnega poročanja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Vladi RS in ostalim socialnim partnerjem.

Predlog ZUTD v desetem poglavju o nadzoru ob finančnem nadzoru nad namensko porabo sredstev za delovanje institucij in za izvajanje programov uvaja novost v obliki strokovnega nadzora nad delovanjem institucij na trgu dela, ohranja pa dosedanje rešitve pri nadzoru Zavoda RS za zaposlovanje nad brezposelnimi osebami.

V enajstem poglavju predlog ZUTD delno prenavlja področje zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Tako imenovane agencije za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, ki so z vidika fleksibilnosti trga dela v državah EU zelo pomembne, so v Republiki Sloveniji zelo številne. Sedanja ureditev je bila nedorečena in ni omogočala razlikovanja med izvajanjem storitev in posredovanjem delavcev drugemu uporabniku, to pa je bistveno pripomoglo k oteževanju izvajanja učinkovitega nadzor, omogočalo pa je tudi zlorabe na tem področju. V ZZZPB-1 pa tudi niso upoštevani minimalni standardi, ki jih zahteva zakonodaja EU na tem področju. S predlogom ZUTD se zgoraj navedene pomanjkljivosti odpravljajo.

– variantne rešitve, ki so bile proučevane in argumenti za predlagano rešitev:

b) Način reševanja:

– vprašanja, ki se bodo reševala s predlaganim zakonom:

Izvajanje ukrepov na trgu dela (storitve vseživljenjske orientacije in posredovanje v zaposlitev), aktivna politika zaposlovanja, sistem in pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajalci ukrepov, zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, način financiranja, spremljanja in evalviranja ukrepov, nadzor nad njihovim izvajanjem.

– vprašanja, ki jih bodo urejali izvršilni predpisi, in seznam izvršilnih predpisov, ki bodo prenehali veljati:

Izbor in sofinanciranje programov javnih del; nadzor Zavoda RS za zaposlovanje in opravljanje strokovnega izpita nadzornikov; odpis, delni dopis, odlog plačila ali obročno plačilo dolga z naslova neupravičeno prejetih denarnih nadomestil ali sredstev, izplačanih iz naslova APZ; standarde in normative za izvajanje storitev na trgu dela; prijavo in objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, posredovanje zaposlitve ter vsebino in način sporočanja podatkov Zavodu RS za zaposlovanje; pripravo in vsebino zaposlitvenega načrta; prijavo in odjavo brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve; dodatke za aktivnost in nadomestilo stroškov pri izvajanju storitev za trg dela ter denarne prejemke v času vključenosti v ukrepe APZ; elektronsko prijavo v evidenco brezposelnih oseb; postopek vpisa v register in evidenco, trajanje vpisa in druga vprašanja o vpisu delodajalcev, ki zagotavljajo delo drugemu uporabniku v register oz. evidenco; podelitev koncesij in druga vprašanja koncesijskega razmerja.

- Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/07, 85/08 in 25/09);

- Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 75/07 in 99/07);

- Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 112/06, 115/06, 95/07 in 81/09);

- Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (Uradni list RS, št. 56/07 in 10/09);

- Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 56/07);

- Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06);

- Pravilnik o nagradah in priznanjih na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/99);

- Pravilnik o načinu in postopku izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb (Uradni list RS, št. 17/99);

- Pravilnik o opravljanju nadzora nad delom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in drugih oseb na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99);

- Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za izvajanje nadzora na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99 in 103/05);

- Pravilnik za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladih dela (Uradni list RS, št. 61/05);

- Pravilnik o določitvi vrste in načina izmenjave osebnih in drugih podatkov (Uradni list RS, št. 33/00);

- Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov (Uradni list RS, št. 22/99);

- Pravilnik o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti zavarovancev, ki se začasno zaposlijo v tujini in njihovih zakoncev (Uradni list RS, št. 15/97),

– vprašanja, ki se bodo reševala na drug način in kako (npr. kolektivne pogodbe):

Delo dijakov in študentov se bo reševalo z novim zakonom o malem delu.

– vprašanja, na katera ni mogoče poseči s predpisi:

– vprašanja, ki naj bi bila deregulirana (ni več potrebe po regulaciji):

Obveščanje zavoda RS za zaposlovanje o potrebi delodajalca po sklenitvi podjemne pogodbe ali o naročilu avtorskega dela, poročanje delodajalca o nadurnem delu, delu po podjemnih in avtorskih pogodbah, posredovanje predvidenih letnih potreb po kadrih in presežnih delavcih zavodu RS za zaposlovanje s strani delodajalcev.

– vprašanja, ki se bodo reševala s predpisi, za katera je bilo poprej opravljeno eksperimentiranje in testiranje zaradi ugotovitve primernosti ukrepanja:

c) Normativna usklajenost predloga zakona:

– z obstoječim pravnim redom (veljavno zakonodajo):

- Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L št. 327 z dne 5.12.2008, str. 9);

- Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27.12.2006, str. 36).

- Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166 z dne 30.4.2004, str. 1);

- Uredba (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 284 z dne 30.10.2009, str. 43);

- Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 284 z dne 30.10.2009, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L št. 210 z dne 31.7.2006, str. 25) z vsemi spremembami;

- Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (UL L št. 210 z dne 31.7.2006, str. 12) z vsemi spremembami;

- Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L št. 371 z dne 27.12.2006, str. 1) z vsemi spremembami;

- Uredba Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L št. 257 z dne 19.10.1968, str. 2);

- Uredba Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27. julija 1992 o spremembah dela II Uredbe (EGS) št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L št. 245 z dne 26.8.1992, str. 1).

– s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo:

sistem državnih pomoči

– predpisi, ki jih je tudi treba sprejeti oziroma spremeniti in »paketno« obravnavati:

č) Usklajenost predloga predpisa:

– s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi - ne (predlog zakona jih ne zadeva),

– s civilno družbo oziroma ciljnimi skupinami, na katere se predlog zakona nanaša (navedba odprtih vprašanj) - ne

– s subjekti, ki so na poziv predlagatelja neposredno sodelovali pri pripravi predloga zakona oziroma so podali mnenje (znanstvene in strokovne institucije, nevladne organizacije in posamezni strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti) - ne

d) Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:

- spletni naslov, na katerem je bil predpis objavljen – www.mddsz.gov.si,

- čas trajanja javne predstavitve, v katerem je bilo mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe - od začetka marca 2010 do sredine aprila 2010

- datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja - /

- seznam subjektov, ki so sodelovali:

Ekonomsko socialni svet, Koordinacijska skupina skladov dela, Društvo za karierno orientacijo Slovenije, Center za informiranje, razvoj in sodelovanje nevladnih organizacij, Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje, Ministrstvo za javno upravo

- bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti:

Ekonomsko socialni svet ni dosegel soglasja o predlogu zakona o trgu dela. Strokovna skupina je uskladila 195 členov, za preostalih osem členov pa na seji Ekonomsko socialnega sveta ni bilo doseženega soglasja. Socialni partnerji so sprejeli sklep, da predlog zakona prinaša številne dobre rešitve, vendar sindikalna stran meni, da v povezavi s spremembami Zakona o delovnih razmerjih brezposelnim osebam predvsem ne zagotavlja ustrezne višine in časa trajanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Sindikalna stran se tudi ni strinjala z določili o uslužbencih Zavoda RS za zaposlovanje, za katere predlog zakona določa prehodno obdobje, v katerem morajo pridobiti ustrezno izobrazbo za delovno mesto, ki ga zasedajo, in neupoštevanjem nadomestila za invalidnost v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ter je zahtevala, da se pravica do denarnega nadomestila dodeli tudi vsem, ki so zahtevali sodno varstvo pravic ob prekinitvi delovnega razmerja. Višina in trajanje denarnih nadomestil sta ob povečanem številu upravičencev finančno nevzdržna, zato tega predloga ni bilo mogoče upoštevati. Prav tako ni bilo mogoče upoštevati njihovega predloga v zvezi z uslužbenci Zavoda RS za zaposlovanje, saj se po mnenju predlagatelja tega zakona osebe, ki še niso dosegle starosti 50 let, morajo izobraževati, za starejše od 50 let pa je bil dopuščen spregled neustrezne izobrazbe ob pogoju doseganja več kot 25 let delovne dobe. Predlog o dodelitvi pravice do denarnega nadomestila vsem, ki uveljavljajo sodno varstvo pravic v zvezi s prekinitvijo delovnega razmerja, pa bi pomenil veliko obremenitev sodišč s temi zahtevki, in to tako s strani delavcev kot tudi s strani Zavoda RS za zaposlovanje, ki bi bil v primerih, ko bi sodišče odločilo v prid delodajalcu, primoran vlagati regresne zahtevke . Glede na navedeno predloga ni bilo mogoče upoštevati.

Koordinacijska skupina skladov dela je predlagala prehodno obdobje za preoblikovanje skladov dela v fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (v nadaljnjem besedilu: fundacije), kar je bilo upoštevano, in upoštevanje zakona o ustanovah, kar je bilo prav tako upoštevano.

Društvo za karierno orientacijo Slovenije je predlagalo drugačen pristop k vseživljenjski karierni orientaciji, kar je bilo, glede na visoko stopnjo strokovnosti prejetega predloga, v veliki meri upoštevano.

Center za informiranje, razvoj in sodelovanje nevladnih organizacij je predlagal, da se iz predloga zakona črta izraz fundacije in nadomesti z zavodom ter da se črta obveza o zagotovitvi ustanovitvenega premoženja v višini 50.000 EUR. Pripombe niso bile upoštevane, ker bi bila takšna pravnoorganizacijska oblika za fundacije z vidika opravljanja njihove dejavnosti neprimerna. Prav tako ni bila upoštevana pripomba glede ustanovitvenega premoženja, saj je po mnenju predlagatelja tega zakona za izvajanje ukrepov na trgu dela potrebno vsaj minimalno premoženje, ki bo zagotovilo kakovostno delo.

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje je predlagal opredelitev osrednje vloge te institucije na področju štipendiranja in področju človeških virov, kar ni bilo upoštevano, saj predlog sistemsko ne sodi v ta zakon. Predlagal je tudi določitev virov financiranja za to institucijo, kar pa zakon ureja sistemsko, saj jasno določa javno službo in posledično uvaja standarde na tem področju.

Ministrstvo za javno upravo je predlagalo uvajanje sodobnih elektronskih storitev za brezposelne osebe in druge uporabnike, kar se v praksi izvaja že sedaj. Predlagalo je tudi zmanjšanje števila obiskov brezposelnih oseb pri svetovalcih zaposlitve in manj poročil izvajalcev, pri čemer pa gre za vsebinska vprašanja, katerih presoja je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Področje dela z brezposelnimi osebami, ki zajema tudi število obravnav brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve, je namreč predmet posebne doktrine, ki jo bo sprejemal strokovni svet Zavoda RS za zaposlovanje, poročanje pa je z vidika spremljanja in vrednotenja ukrepov izredno pomembno in potrebno. Predlog o natančnejši določitvi pogojev za direktorja Zavoda RS je bil upoštevan, predlog o številu podzakonskih aktov k temu zakonu pa je bil upoštevan deloma, saj zakon ureja številna področja in je določene postopke tudi z nomotehničnega vidika potrebno podrobneje urediti s podzakonskim normiranjem.

- bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti, ki niso bili upoštevani in zakaj:

Ekonomsko socialni svet: neusklajenih 8 členov – sindikalna stran je vztrajala, da zakon ne zagotavlja ustrezne višine in časa trajanja denarnih nadomestil, ni se strinjala z določili glede pridobitve ustrezne izobrazbe uslužbencev Zavoda RS za zaposlovanje, z neupoštevanjem nadomestila za invalidnost v osnovo za odmero denarnega nadomestila, ni bila upoštevana njihova zahteva, da se pravica do denarnega nadomestila dodeli tudi vsem, ki so zahtevali sodno varstvo pravic ob prekinitvi delovnega razmerja. Predlogi niso bili upoštevani zaradi finančne nevzdržnosti in možnosti prekomerne obremenitve sodišč z zahtevki po sodnem varstvu.

Center za informiranje, razvoj in sodelovanje nevladnih organizacij – njihov predlog o preimenovanju fundacij za izboljšanje zaposlitvenih možnosti v zavode ni bil upoštevan, ker terminološko in vsebinsko ta pravnoorganizacijska oblika ni ustrezna. Nadalje ni bil upoštevan njihov predlog, da ustanovitveno premoženje za fundacije ni potrebno, saj je minimalno premoženje, kot že omenjeno, zagotovilo za kakovostno delo fundacij.

Predlogi Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje niso bili upoštevani, saj sistemsko ne sodijo v ta zakon.

Predlogi Ministrstva za javno upravo glede načina dela z brezposelnimi niso bili upoštevani, saj gre za pristojnosti MDDSZ, ki se z zakonom prenašajo na Zavod RS za zaposlovanje in njegov strokovni svet.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Ocena finančnih sredstev za državni proračun:

Predlog ZUTD bo vplival na povečanje števila upravičencev do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj širi krog upravičencev do tega nadomestila, zaradi ugodnejših gibanj na trgu dela od predvidenih pa je število prejemnikov na novo ocenjeno na 26.000 povprečno mesečno v letu 2011. Zakon bo po predvidevanjih uveljavljen v začetku leta 2011, zato bodo finančne posledice nastopile v letu 2011. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ima v proračunu za leto 2011 za namene denarnih nadomestil brezposelnim osebam na voljo 193 mio. EUR, kar po razpoložljivih izračunih ne bo zadoščalo za izplačila denarnih nadomestil upravičencem, zato bo potrebno sredstva prerazporediti v okviru sprejetega proračuna za leto 2011.

Predvidoma bo za izvajanje zakona treba zagotoviti dodatna sredstva v višini 15 mio. EUR, kar naj bi zadoščalo za izplačevanje denarnih nadomestil za primer brezposelnosti. Ocena temelji na predpostavkah minimalne gospodarske rasti in umirjanja trenda naraščanja brezposelnosti v letu 2011. Ocenjuje se, da število prejemnikov denarnega nadomestila ne bo preseglo 26.000 povprečno na mesečni ravni, povprečna višina denarnega nadomestila pa se bo povečala iz razloga rasti minimalne plače, povečanega odstotka določitve višine pravice od osnove, to je plače za prve mesece upravičenosti, spremembe maksimalne višine denarnega nadomestila in dodatnih pravic za mlade. Seveda je nemogoče oceniti višino plače, starost in delovno dobo oseb, ki bodo zajete v prilivu v brezposelnost, zato so pri tej oceni mogoča tudi odstopanja.

Ocena drugih javno finančnih sredstev:

Predlog zakona neposredno ne vpliva na druga javnofinančna sredstva.

Predvideno povečanje ali zmanjšanje prihodkov državnega proračuna:

Predlog zakona neposredno ne vpliva na prihodke državnega proračuna.

Predvideno povečanje ali zmanjšanje obveznosti za druga javna finančna sredstva:

Predvideni prihranki za državni proračun in druga javna finančna sredstva:

Sredstva bodo zagotovljena z zadolževanjem (poroštva):

V naslednjem proračunskem obdobju bodo sredstva zagotovljena.

V letu 2012 se uveljavljajo nove vrste storitev na trgu dela, ki pa se sedaj izvajajo in financirajo v okviru sedanjega prvega ukrepa APZ (informiranje in svetovanje brezposelnim osebam ter pomoč pri iskanju zaposlitve), zato bo potrebno v letu 2012 s prerazporejanjem planiranega obsega sredstev za te namene le-ta ustrezno uvrstiti v okviru nove programske strukture državnega proračuna.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

– sredstva so zagotovljena v sprejetem državnem proračunu v okviru naslednjih proračunskih postavk 1826,

– sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvijo v okviru sprejetega državnega proračuna iz postavke 7023, 4282, 3551, 3595 in 3592 na postavko 1826,

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Ta zakon ni v nasprotju s pravom Evropske unije.

Na ravni Evropske unije ni obvezujočih predpisov, ki bi državam članicam nalagali zahteve po določeni ureditvi na področju, ki ga ureja ta zakon.

Evropska unija namesto običajnega harmoniziranja zakonodaje na področju socialne zaščite določa koordinacijo nacionalnih sistemov, ki so rezultat dolgoletne nacionalne tradicije in izražajo kulturne značilnosti posamezne države članice. V okviru koordinacije je državam dovoljeno pridržati pravico za določitev oblik pravic (benefits) in pogojev za njihovo dodelitev, hkrati pa zakonodaja EU vendarle uvaja določena pravila in načela, ki zagotavljajo, da različni nacionalni sistemi ne vplivajo negativno na pravico posameznika do prostega gibanja (Đogič, Eror, 2006: 3).

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v sistemu pravic in pomoči iz dela razlikuje med pravicami za polno zaposlene in zaposlene za krajši čas, vse pa predstavljajo stimulacijo za brezposelne.

Sistem zavarovanja za primer brezposelnosti

Socialna varnost se brezposelnim osebam zagotavlja s sistemi socialne varnosti, v katerih so določene pravica do denarnih dajatev in druge pravice (pravica do zdravstvenega varstva, zavarovanja za starost in invalidnost ter pravice, povezane s pospeševanjem zaposlovanja). V državah OECD je mogoče najti dva različna sistema socialne varnosti, ki se prepletata, vendar se razlikujeta po osnovnem načelu, saj je cilj sistema socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti ohranjanje relativnega družbenega položaja zavarovanih oseb, medtem ko gre pri sistemih socialnih pomoči za zagotavljanje eksistenčnega minimuma upravičencem.

Sistem socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti – temelji na zavarovalnem načelu, da so denarne dajatve (imenovane denarno nadomestilo) praviloma sorazmerne z višino vplačanih prispevkov (izraženo je načelo enakovrednosti), njihovo trajanje je omejeno in odvisno od predhodne dobe zavarovanja oziroma predhodnega statusa zaposlitve. Sistemi so praviloma obvezni za vse delavce v delovnem razmerju, kjer zavarovalno skupnost tvorijo delavci in delodajalci (horizontalna solidarnost), vloga države pa je v organiziranju in vodenju sistema. V zadnjem času pa je vedno bolj pomembna vloga države tudi za zagotavljanje finančnih sredstev za denarne dajatve.

Sistem socialnih pomoči – socialna varnost se zagotavlja le tistim brezposelnim osebam, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje in potrebujejo pomoč. Denarne dajatve imajo subsidiarno naravo (upravičenost do dajatve je povezana z izčrpanostjo vseh drugih oblik pomoči). Omenjeni sistem temelji na dejansko ugotovljeni potrebi po pomoči. Sredstva zagotavlja država iz virov splošne obdavčitve (vertikalna redistribucija). Sistemi socialnih pomoči so zasnovani na ideji socialnega minimuma in zagotavljajo osebam le najnujnejša sredstva za preživetje, zato nudijo nižjo raven socialne varnosti v primerjavi s sistemi socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Denarne dajatve, imenovane socialna pomoč, so nizke, višina pa je individualizirana in prilagojena posameznikovemu ekonomskemu položaju.

Brezposelne osebe pa so v nekaterih sistemih socialne varnosti upravičene tudi do denarne pomoči, ki je opredeljena v sistemu socialnega zavarovanja in ima značilnosti obeh zgoraj omenjenih sistemov. Denarno pomoč lahko pridobijo predhodno zavarovane oziroma zaposlene osebe, ki so že izkoristile pravico do denarnega nadomestila ali pa je niso dobile, ker je bilo trajanje zaposlitve prekratko in potrebujejo pomoč za preživetje. Pridobitev je odvisna od predhodnega statusa zaposlitve in od ugotovljene dejanske potrebe po pomoči za preživetje.

V razvitih državah najdemo različne kombinacije omenjenih sistemov socialne varnosti, čeprav ima večina držav vzpostavljen dvostopenjski sistem socialne varnosti za primer brezposelnosti (sistem socialnega zavarovanja in sistem socialne pomoči; Svetlik et al, 2002, str. 147–149, v Gosar, 2009: 40–41).

Primerjava sistemov zavarovanja za primer brezposelnosti v osmih državah EU

Na naslednjih straneh so primerjani sistemi socialnih nadomestil v Belgiji, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Švedskem, Slovaškem, Češkem in v Sloveniji. V prvi vrsti predvsem nadomestilo za primer brezposelnosti in denarna pomoč za primer brezposelnosti kot dve ključni ugodnosti socialnega sistema nadomeščanja dohodka. Kot indirektni korektor socialnih nadomestil pa je pomemben tudi sistem dopolnjevanja dohodka, ki je v določenih delih vezan na nadomestilo in denarno pomoč v primeru brezposelnosti.

Tabela 1 kaže, v katerih omenjenih državah EU obstajajo posamezni dodatki in nadomestila. Vse države članice EU imajo sistem zavarovanja za primer brezposelnosti. Le štiri države članice EU (Belgija, Danska, Italija in Luksemburg) nimajo sistema denarne pomoči za brezposelne in le Grčija nima socialne podpore.

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Nadomestilo za primer brezposelnosti in denarna pomoč za primer brezposelnosti

Ko pogledamo strukturo sistema nadomestil dohodkov v državah članicah EU, se pojavi razlika med zavarovanjem za primer brezposelnosti (ZPB) in pomočjo za primer brezposelnosti (PPB). Razen v Belgiji, na Danskem, v Italiji in Luksemburgu je zavarovanje v primeru brezposelnosti v vseh državah članicah EU sestavljeno iz dveh plasti nadomestil. Prva in najpomembnejša – sistem zavarovanja za primer brezposelnosti – se izplača v obdobju neposredno po nastopu brezposelnosti. Večina držav članic EU, ki imajo razmeroma visoke pravice, ima tudi drugo plast, ki se običajno imenuje pomoč v primeru brezposelnosti. Ta zajema delavce, ki so izrabili svoje pravice do zavarovanja za primer brezposelnosti.

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Večina držav članic EU uporablja sankcije za neskladnost z merili (predvsem odzivnost na delo). Najpogostejša sankcija je znižanje nadomestila ali izključitev iz sistema nadomestil.

Socialna podpora

Socialna podpora je namenjena posameznikom in družinam z nižjo ravnjo dohodka ali drugih virov od določene. Razen Malte, ki z eno uredbo povzame vse iskalce zaposlitve in druge upravičence, imajo vse nove države članice EU sistem socialne pomoči, ki deluje bodisi na nacionalni ravni ali na lokalni ravni. Tabela 3 podaja pregled sistemov socialne pomoči v nekaterih državah EU.

Pri vseh upravičencih podpore države je predmet dodelitve podpore ugotavljanje dohodka gospodinjstev. OECD ugotavlja, da stopnje socialne pomoči niso primerljive med seboj, saj se precej razlikujejo po vsebini. Na primer, v nekaterih državah plačila vključujejo prihodke, ki dopolnjujejo koristi, kot sta družinski ali stanovanjski dodatek. OECD ugotavlja, da usmeritev samo na raven podpore lahko privede do zavajajoče ocene "radodarnosti" sistema socialnih dajatev.

V vseh državah je trajanje socialne podpore načeloma neomejeno. Predmet ponovnega zaprosila je le v baltskih državah in Sloveniji ter Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem. Omejitev velja samo na Danskem in v Španiji, kjer je socialna podpora obdavčena. V večini držav morajo prejemniki socialne pomoči aktivno iskati delo. Ciper, Latvija, Estonija in Litva omejujejo obveznost iskanja dela na tiste, ki so sposobni delati. V Češki republiki se raven socialne pomoči lahko zniža, če prejemniki ne izpolnjujejo obveznosti iskanja dela. V določenih občinah v Estoniji v takem primeru lahko prenehajo izplačevati podporo.

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov in

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potreben, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način:

Le v primeru, da določenega dokazila ne bo mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, ga bo moral predložiti upravičenec sam (na primer pogodbo o zaposlitvi, poravnavo o sporu z delodajalcem, kjer Zavod RS za zaposlovanje ni stranka v postopku).

Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti:

Vse storitve se bodo izvajale na enem mestu ob uporabljanju sodobnih elektronskih poti. Prijava brezposelne osebe v evidenco in vlaganje zahtevkov za denarno nadomestilo bo mogoče ne le osebno, ampak tudi po elektronski poti z uporabniškim imenom in geslom ali kvalificiranim digitalnim potrdilom (enako tudi prijava prostega delovnega mesta, ki jo opravi delodajalec). Izvajalec bo Zavod RS za zaposlovanje.

Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost:

Za stranke so storitve, ki se izvajajo v obliki javne službe, brezplačne, brezposelni pa imajo pravico do povračila vseh stroškov, ki jih imajo v zvezi z obveznostmi po tem zakonu.

Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni:

Stranka mora predložiti le dokumente, ki so osebne narave (višina plače, morebitna pogodba o zaposlitvi ob delni brezposelnosti ipd) in jih Zavod RS za zaposlovanje ne more pridobiti iz uradnih evidenc, so pa podlaga za dodelitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Ukinjena pa je prijava avtorskih in podjemnih pogodb, kar je bila obveza delodajalca.

Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo):

Brezposelni so oproščeni plačila takse.

Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka:

Delo in zaposlitev.

Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče:

Prijava v evidenco brezposelnih, prijava prostega delovnega mesta.

Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov:

Zavod RS za zaposlovanje bo podatke pridobival iz naslednjih evidenc:

- Centralnega registra prebivalstva,

- Zavoda za zdravstveno zavarovanje,

- Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- Ajpesa,

- Centrov za socialno delo,

- Davčne uprave RS.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

– posledice na zaposlenost in trg dela,

– posledice na standarde in pravice v zvezi s kakovostjo dela,

– posledice na socialno vključenost in zaščito določenih skupin.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

– posledice na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,

– posledice na razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna.

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

a) Predstavitev sprejetega zakona

– širši javnosti (mediji, javne predstavitve, spletne predstavitve);

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

– zagotovitev spremljanja izvajanja predpisa,

– organi, civilna družba,

– metode za spremljanje doseganja ciljev,

– merila za ugotavljanje doseganja ciljev,

– časovni okvir spremljanja za pripravo poročil,

– roki za pripravo poročil o izvajanju zakona, doseženih ciljih in nadaljnjih ukrepih.

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona:

II. BESEDILO ČLENOV

I. poglavje

Uvodne določbe

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku.

(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se pod pogoji iz tega zakona izvajajo za brezposelne in zaposlene osebe ter druge iskalce zaposlitve, delodajalce in druge osebe, ki iščejo informacije in nasvete o pogojih in možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).

2. člen

(predpisi EU)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi EU:

- Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L št. 327 z dne 5.12.2008, str. 9);

- Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27.12.2006, str. 36).

3. člen

(namen in cilji zakona)

(1) Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Cilj je vzpostaviti mrežo izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki bo omogočala svobodno izbiro zaposlitve oziroma poklica, skladnega s posameznikovimi kompetencami in možnostmi zaposlitve, ter doseganje čim višje stopnje zaposlenosti. Povečanje varnosti in večja zaposljivost se zagotavljata tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju v skladu s potrebami trga dela, pospeševanju zaposlovanja in odpiranju novih delovnih mest.

(2) Vsakdo ima skladno s tem zakonom dostop oziroma pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu, da se prepreči in odpravi njegova brezposelnost, ter obveznost, da aktivno prispeva k temu.

(3) Cilj zakona je tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

4. člen

(naloge Republike Slovenije na trgu dela)

(1) Republika Slovenija zagotavlja izvajanje politike zaposlovanja na podlagi smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije in EU na tem področju.

(2) Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije v okviru sprejetega proračuna določa potreben obseg sredstev za izvedbo smernic in drugih strateških dokumentov iz prejšnjega odstavka.

(3) Republika Slovenija zagotavlja tudi pogoje za delovanje in razvoj obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti z določitvijo stopnje prispevkov in obveznostjo plačevanja prispevkov, z določitvijo pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic ter z urejanjem nadzora nad zagotavljanjem pravic in s spremljanjem stanja na tem področju ter sprejemanjem ustreznih ukrepov.

(4) Kot ustanovitelj Republika Slovenija sprejema obveznost trajnega zagotavljanja sredstev za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Na način, določen s tem zakonom, Republika Slovenija zagotavlja sredstva za izvajanje ukrepov, s katerimi posega na trg dela, tudi ostalim izvajalcem ukrepov, ki jih določa ta zakon.

5. člen

(opredelitev pojmov)

Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, prijavljena pri zavodu, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom;

drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba, ki išče zaposlitev;

denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;

EURES: evropska mreža storitev, ki omogoča spremljanje mobilnosti za podporo prostemu gibanju delavcev in povezovanje evropskih trgov delovne sile ter za ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji skupnosti, predvidena z Uredbo Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L št. 257, z dne 19.10.1968, str. 2);

iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece;

izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je določena v 72. členu tega zakona;

javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se izvaja po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače;

kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008, str. 3);

raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi uspešno končali program;

samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;

trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;

upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso pridobili trajno;

zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;

zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;

zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti;

zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja.

6. člen

(državljani EU)

Državljani držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije so v pravicah in obveznostih, določenih s tem zakonom, izenačeni s slovenskim državljani.

7. člen

(obveznost prijave in objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela)

(1) Delodajalci morajo Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) poslati prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, v kateri določijo pogoje za opravljanje dela. Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ni potrebna, kadar delodajalec sklepa novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem, ali kadar se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave.

(2) Zavod prijavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela na željo delodajalca javno objavi in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.

(3) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve predpiše minister, pristojen za delo.

II. poglavjeBrezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve

8. člen

(brezposelne osebe)

(1) Za brezposelno osebo po tem zakonu se šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:

- ni v delovnem razmerju;

- ni samozaposlen;

- ni poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu;

- ni kmet;

- ni upokojenec;

- nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih in je mlajši od 26 let.

(2) Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU ali EGP ali Švicarske konfederacije in ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, ter tujec, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, dokler prejema to nadomestilo.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki se izobražuje ob delu, na podlagi katerega je bila vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi na zavodu zaradi uveljavitve pravice iz zavarovanja in z namenom aktivno iskati drugo zaposlitev ob nadaljevanju izobraževanja. Za brezposelno osebo se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, dokler izpolnjuje vse obveznosti brezposelnih oseb. Za brezposelno osebo se šteje tudi oseba, ki se je v izobraževanje vključila med ali po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler aktivno išče zaposlitev in izpolnjuje ostale obveznosti brezposelnih oseb.

(4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

9. člen

(zmožnost za delo)

(1) Za delazmožno po tem zakonu se šteje brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za delazmožno šteje tudi oseba, ki je kljub ugotovljeni nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opravljala delo na podlagi delovnega ali drugega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje za primer brezposelnosti po tem zakonu in je tako dosegla gostoto zavarovalnega razmerja, določeno v 59. členu tega zakona. Za delazmožno se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in do pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti, če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka, ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje v roku 15 dni po prijavi na zavodu.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Takšni brezposelni osebi obveznosti, določene s tem zakonom mirujejo, dokler traja začasna nezmožnost za delo.

(4) Kadar je začasna nezmožnost za delo iz prejšnjega odstavka ugotovljena pri prejemniku denarnega nadomestila, mu zavod na podlagi njegovega zahtevka zagotavlja denarno nadomestilo iz zavarovanja za primer brezposelnosti enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se osebi nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila po tem zakonu izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja. Zahtevek za uveljavitev te pravice mora prejemnik denarnega nadomestila vložiti najpozneje v roku 30 dni od nastanka bolezni ali poškodbe.

(5) Brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, socialnih in podobnih težav ni zmožna za delo, se šteje za začasno nezaposljivo. Začasna nezaposljivost iz navedenih razlogov ter pravice in obveznosti te osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne osebe na podlagi mnenja o obstoju razlogov za začasno nezaposljivost in predloga možnih ukrepov, ki ga pripravijo posebne medinstitucionalne komisije po določbah 117. člena tega zakona.

10. člen

(prijava na zavodu)

Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje le oseba, ki se prijavi pri zavodu.

11. člen

(aktivno iskanje zaposlitve)

Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če:

- redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,

- se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu z udeležbo na zaposlitvenih razgovorih in se pravočasno prijavlja na delovna mesta,

- se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,

- se javi zavodu v petnajstih dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in

- uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.

12. člen

(ustrezna zaposlitev)

(1) Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:

- za nedoločen ali določen čas s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega po zakonu, ki ureja delovna razmerja ali v skladu z odločbo o ugotovljeni invalidnosti,

- na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj,

- ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti,

in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje, dodatna znanja in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela.

(2) Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za ustrezno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.

13. člen

(primerna zaposlitev)

(1) Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:

- za nedoločen ali določen čas z najmanj polovičnim delovnim časom,

- na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj,

- ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev,

in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb.

(2) Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za primerno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.

(3) Brezposelni osebi se lahko ponudi primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.

14. člen

(drugi iskalec zaposlitve)

Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe.

III. poglavje

Ukrepi države na področju trga dela

15. člen

(vrste ukrepov na trgu dela)

(1) Vrste ukrepov države na trgu dela so:

- storitvi za trg dela;

- aktivna politika zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ);

- zavarovanje za primer brezposelnosti;

- zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.

(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka izvajalci ukrepov od upravičencev ne smejo zahtevati plačila.

1. Storitve za trg dela

16. člen

(vrsti storitev za trg dela)

(1) Storitvi za trg dela (v nadaljnjem besedilu: storitev) sta:

- vseživljenjska karierna orientacija in

- posredovanje zaposlitve.

(2) Normative in standarde za izvajanje storitev in metodologijo za oblikovanje cen storitev iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za delo.

17. člen

(dodatek za aktivnost in nadomestilo stroškov)

(1) V zvezi z iskanjem zaposlitve in vključevanjem v storitev se lahko zagotavljata dodatek za aktivnost in nadomestilo za potne in poštne stroške za celotno ali delno pokrivanje nastalih stroškov.

(2) Dodatek za aktivnost in njegova višina sta odvisna od trajanja vključitve osebe v izvajanje storitve.

(3) Dodatek za aktivnost, njegovo višino, način plačila in nadomestila stroškov po tem členu natančneje določi minister, pristojen za delo.

1.1 Vseživljenjska karierna orientacija

18. člen

(vseživljenjska karierna orientacija)

(1) Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.

(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo.

(3) Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije so:

- informiranje o trgu dela;

- samostojno vodenje kariere;

- osnovno karierno svetovanje;

- poglobljeno karierno svetovanje;

- učenje veščin vodenja kariere.

(4) Kot storitve vseživljenjske karierne orientacije se lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem.

19. člen

(informiranje o trgu dela)

(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve EURES-zaposlovanje).

(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.

(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.

(4) Splošne informacije o trgu dela so:

- stanje in spremembe na trgu dela;

- vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;

- roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.

(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo ali/in osebno ali/in telefonsko ali/in po spletnih straneh.

(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.

(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.

(8) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije.

20. člen

(samostojno vodenje kariere)

(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.

(2) Samostojno vodenje kariere se zagotavlja vsem osebam.

21. člen

(osnovno karierno svetovanje)

(1) Osnovno karierno svetovanje vključuje:

- individualno svetovanje in pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta;

- pomoč pri iskanju zaposlitve, ki vključuje aktivnosti za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve.

(2) Osnovno karierno svetovanje je namenjeno določanju zaposlitvenih ciljev v zaposlitvenem načrtu in se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

22. člen

(poglobljeno karierno svetovanje)

(1) Poglobljeno karierno svetovanje poleg svetovanja iz prejšnjega člena vsebuje še ocenjevanje kompetenc posameznika in izdelavo kariernega načrta za posameznike, za katere se domneva, da utegnejo imeti težave pri sprejemanju odločitev o svoji poklicni karieri ali zaposlovanju. Vključuje pomoč pri:

- postavljanju kariernih ciljev;

- ocenjevanju interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc;

- raziskovanju trga dela;

- spoznavanju možnosti in priložnosti v okolju;

- sprejemanju odločitev o svoji karieri;

- izdelavi in uresničevanju kariernega načrta, ki vključuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.

(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

(3) Storitev se zagotavlja na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.

(4) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.

(5) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določili zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.

23. člen

(učenje veščin vodenja kariere)

(1) Učenje veščin vodenja kariere vključuje oblike, katerih namen je pridobivanje veščin za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti v okolju, učenje odločanja in uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.

(2) Učenje veščin vodenja kariere se lahko zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

(3) Storitev se zagotavlja na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.

24. člen

(storitve vseživljenjske karierne orientacije za udeležence izobraževanja)

(1) Storitve vseživljenjske karierne orientacije po tem zakonu se kot preventivne zagotavljajo učencem, dijakom in študentom ter njihovim staršem kot podpora programu karierne orientacije šole oziroma fakultete.

(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije za učence, dijake in študente vključujejo aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje trga dela:

- informativna gradiva, kot pisne in računalniške informacije o poklicih, perspektivah zaposlovanja in drugih značilnostih trga dela;

- storitve, ki mladim omogočajo spoznavanje poklicev in trga dela, kot so obiski pri delodajalcih, predstavitve poklicev, predavanja, karierni in zaposlitveni sejmi;

- pripomočki za vodenje kariere, kot tiskani in elektronski pripomočki za samostojno načrtovanje in vodenje kariere;

- preventivna timska obravnava učencev in dijakov, pri katerih je večja verjetnost, da bodo imeli težave pri zaposlovanju;

- individualno karierno svetovanje za učence, dijake in študente, ki vključuje ugotavljanje interesov, sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti;

- skupinske oblike učenja veščin vodenja kariere, kot so delavnice veščin iskanja zaposlitve, postavljanja kariernih ciljev, načrtovanja poti za doseganje kariernih ciljev.

1.2 Posredovanje zaposlitve25. člen

(posredovanje zaposlitve)

(1) Posredovanje zaposlitve se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji.

(2) Posredovanje zaposlitve obsega aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca.

(3) Storitev se izvaja ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti iskalca zaposlitve.

26. člen

(upravičenci)

Posredovanje zaposlitve na ozemlju Republike Slovenije se zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve, za države EU, EGP in za Švicarsko konfederacijo pa tudi drugim iskalcem zaposlitve.

27. člen

(odklonitev posredovanja zaposlitve delodajalcu)

(1) Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami.

(2) Podatke o delodajalcih iz prejšnjega odstavka zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Davčne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.

2. Aktivna politika zaposlovanja

28. člen

(splošna določba)

(1) APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.

(2) Brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ skladno z dokumenti za njihovo izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona.

29. člen

(ukrepi APZ)

(1) Ukrepi APZ so:

- usposabljanje in izobraževanje;

- nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta;

- spodbude za zaposlovanje;

- kreiranje delovnih mest;

- spodbujanje samozaposlovanja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ob nastopu večjih neskladij na trgu dela in v kriznih obdobjih ministrstvo, pristojno za delo, pripravi dodatne ukrepe APZ z namenom ohranitve večjega števila delovnih mest, preprečevanja prehoda v odprto brezposelnost in/ali usposabljanja in izobraževanja z namenom zaposlitve pri novem delodajalcu.

30. člen

(izobraževanje)

(1) Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.

(2) Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.

(3) Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.

(4) Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika.

(5) Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus.

(6) Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.

(7) V izobraževanje se vključujejo brezposelne in zaposlene osebe ter delodajalci.

31. člen

(nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta)

(1) Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta sta namenjena pridobivanju novih znanj in kompetenc oseb, ki so zaposlene pri delodajalcih, in večanju konkurenčnosti in prožnosti podjetij, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce.

(2) Nadomeščanje na delovnem mestu se izvaja kot subvencioniranje popolne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo. Delitev delovnega mesta se izvaja kot subvencioniranje delne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo.

(3) V nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta se vključujejo brezposelne osebe ter delodajalci, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce.

32. člen

(spodbude za zaposlovanje)

(1) Spodbude za zaposlovanje so namenjene predvsem povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb. Spodbude za zaposlovanje se izvajajo v obliki subvencij za zaposlitev.

(2) V spodbude za zaposlovanje se poleg ranljive skupine brezposelnih oseb vključujejo tudi iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

33. člen

(kreiranje delovnih mest)

(1) Kreiranje delovnih mest je namenjeno spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezano z usposabljanjem. Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.

(2) V kreiranje delovnih mest se vključujejo ranljive skupine brezposelnih oseb.

34. člen

(spodbujanje samozaposlovanja)

(1) Spodbujanje samozaposlovanja je namenjeno uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri samozaposlitvi in subvencioniranje samozaposlitve.

(2) V spodbujanje samozaposlovanja se vključujejo brezposelne osebe ter iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

35. člen

(prednostno vključevanje v ukrepe APZ)

(1) Prednost pri vključevanju v ukrepe APZ imajo osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ. (2) V katalogu APZ se prednostne skupine iz prejšnjega odstavka lahko razširijo za potrebe vključevanja brezposelnih oseb v posamezne ukrepe APZ.

36. člen

(podlage za izvajanje ukrepov APZ)

(1) Podlage za izvajanje ukrepov APZ so smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog ukrepov APZ.

(2) Smernice za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljevanju besedilu: smernice APZ) so strateški dokument, ki ga Vlada Republike Slovenije po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za plansko obdobje na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije. V smernicah se opredelijo zlasti:

- obdobje veljavnosti;

- namen in cilji izvajanja ukrepov APZ;

- okvirni obseg in viri sredstev po posameznih ukrepih;

- kazalniki za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov APZ;

- cilji strateških dokumentov Republike Slovenije in EU, ki jih je treba doseči z izvajanjem ukrepov APZ, zajetih v smernicah, in njihov prispevek k doseganju teh ciljev.

(3) Načrt za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: načrt APZ) je izvedbeni dokument, pripravljen na podlagi smernic APZ za proračunsko obdobje, in ga na predlog ministra, pristojnega za delo, sprejme Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za delo, socialne partnerje seznani z načrtom v medresorskem usklajevanju, in socialni partnerji o njem lahko podajo mnenje. V načrtu APZ se podrobneje kot v smernicah APZ opredelijo zlasti:

- namen in cilji izvajanja ukrepov APZ v proračunskem obdobju;

- obseg in viri sredstev v skladu s proračunom RS;

- prednostne ciljne skupine za vključevanje v ukrepe APZ;

- izvajalci ukrepov APZ;

- način spremljanja in vrednotenja ukrepov APZ.

(4) Katalog ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: katalog APZ) je izvedbeni dokument načrta APZ. Katalog APZ pripravi ministrstvo, pristojno za delo, in ga objavi na svoji spletni strani. Katalog vsebuje zlasti:

- nabor programov, ki so namenjeni doseganju ciljev znotraj posameznih ukrepov APZ v proračunskem obdobju; program je sestavljen iz posameznih aktivnosti za doseganje teh ciljev;

- oznako programov glede na način financiranja in državno pomoč;

- namen programov;

- obdobje veljavnosti programov;

- vsebine in načine izvajanja programov;

- posebnosti izvajanja posameznih programov;

- ciljne skupine programov;

- trajanje vključitve ciljnih skupin v programe;

- upravičene stroške programov;

- način izbora izvajalcev aktivnosti posameznih programov;

- potrebno dokumentacijo.37. člen

(denarni prejemki in stroški v času vključenosti v ukrepe APZ)

(1) Osebam, vključenim v ukrepe APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov vključitve z naslednjimi denarnimi prejemki:

- dodatek za aktivnost;

- dodatek za prevoz;

- dodatek za stroške izobraževanja.

(2) Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve v program.

(3) Denarni prejemki iz tega člena, vrsta prejemka in višina ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda in povračila stroškov zavarovanja za primer nesreče pri delu v zvezi s posameznim ukrepom APZ se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.

38. člen

(izbor zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ)

Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ (v nadaljnjem besedilu: register zunanjih izvajalcev) in h katerim izvajalec ukrepov APZ napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.

39. člen

(register zunanjih izvajalcev)

(1) Register zunanjih izvajalcev vodi izvajalec ukrepov APZ.

(2) Register zunanjih izvajalcev je dostopen na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.

(3) Register zunanjih izvajalcev vsebuje naslednje podatke:

- ime zunanjega izvajalca;

- sedež zunanjega izvajalca;

- registrirano dejavnost;

- številko in datum izdaje odločbe o vpisu v register zunanjih izvajalcev;

- odgovorno osebo zunanjega izvajalca;

- datum vpisa oziroma izbrisa iz registra zunanjih izvajalcev;

- aktivnosti, ki jih izvaja zunanji izvajalec.

40. člen

(pogoji za vpis v register zunanjih izvajalcev)

V register zunanjih izvajalcev se lahko vpiše izbrani zunanji izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

- je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki izkaže interes za izvajanje aktivnosti programa APZ;

- ima pravno sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;

- ima zagotovljene finančne vire za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;

- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, določene v javnem pozivu;

- ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji;

- ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno zakonodajo;

- ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;

- izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed svojih rednih dejavnosti.

41. člen

(postopek vpisa v register)

(1) Vpis v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zunanji izvajalec pri izvajalcu ukrepov APZ.

(2) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev se lahko vloži na posebej predpisanem obrazcu, ki ga skupaj s pozivom objavi izvajalec ukrepov APZ na svoji spletni strani.

(3) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev vsebuje:

- izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;

- predlog izvedbe aktivnosti;

- skladnost aktivnosti s programom APZ;

- območje izvajanja dejavnosti;

- reference z izvajanjem podobnih aktivnosti.

(4) Če pride po vpisu zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev do sprememb programa APZ in/ali zakonodaje in te spremembe vplivajo na pogoje iz 40. člena tega zakona, se objavi poziv za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev.

42. člen

(odločanje v postopku)

(1) Po prejemu formalno popolnega predloga za vpis v register zunanjih izvajalcev uradna oseba, ki odloča v postopku, ugotovi, ali zunanji izvajalec izpolnjuje pogoje iz 40. člena tega zakona. Če izvajalec ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, se njegova vloga zavrne.

(2) Če zunanji izvajalec izpolnjuje zahtevane pogoje, uradna oseba presodi, ali je predlog izvedbe aktivnosti skladen s programom APZ in ali ima predlagatelj ustrezne reference.

43. člen

(potrditev izvajalca)

(1) Vpis zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi dokončne odločbe o vpisu, ki jo izda uradna oseba, ki odloča v postopku.

(2) V primeru objave poziva za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona uradna oseba, ki odloča v postopku, izda dopolnilno odločbo oziroma odločbo o izbrisu iz registra zunanjih izvajalcev.

(3) Z vpisom v register se zunanjemu izvajalcu prizna sposobnost za izvajanje storitev na ozemlju Republike Slovenije.44. člen

(sklenitev pogodbe)

(1) Pogodba z zunanjimi izvajalci, vpisanimi v register, se sklene na podlagi poziva registriranim zunanjim izvajalcem k predložitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti posameznega programa.

(2) Poziv k ponudbi za izvedbo posameznega programa se posreduje registriranim zunanjim izvajalcev, ki so v register vpisani za izvajanje aktivnosti programa na določenem območju.

(3) Pogodba se sklene z enim ali več registriranimi zunanjimi izvajalci, ki so predložili ponudbo z najnižjo ceno, za največ dve leti.

45. člen

(izbris iz registra zunanjih izvajalcev)

(1) Izbris iz registra zunanjih izvajalcev se izvede:

- na zahtevo zunanjega izvajalca;

- če zunanji izvajalec preneha obstajati zaradi prenehanja dejavnosti;

- če zunanji izvajalec na poziv za dokazovanje spremenjenih pogojev ne posreduje ustreznih dokazil;

- če se zunanji izvajalec ne odziva na pozive izvajalca ukrepov APZ v zvezi z izvajanjem in poročanjem o aktivnostih;

- če program preneha.

(2) Uradna oseba, ki odloča v postopku, po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra v 30 dneh, potem ko izve za razlog za izbris iz registra oziroma po prejemu predloga za izbris.

46. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja postopka, ki niso urejena v členih, ki urejajo izbor zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila.

47. člen

(izbor delodajalcev)

(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Postopek javnega povabila vodijo strokovne komisije, ki jih imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ.

(3) Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ in vsebuje zlasti:

- naziv in sedež naročnika;

- pravno podlago za izvedbo javnega povabila;

- predmet javnega povabila;

- namen in cilje javnega povabila;

- pogoje za oddajo ponudb;

- merila za ocenjevanje prejetih ponudb;

- višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;

- upravičene stroške delodajalca;

- pristojnosti in odgovornosti delodajalca;

- obdobje izvajanja aktivnosti;

- rok, v katerem mora biti ponudba predložena in do katerega je javno povabilo odprto;

- navodilo za izdelavo ponudb;

- kontaktne osebe, pri katerih lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;

- vzorec pogodbe.

(4) Strokovne komisije obravnavajo predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb v regiji njegovega poslovanja.

(5) Delodajalcu, katerega ponudba je sprejeta, se skupaj z obvestilom o izboru v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je ponudbo umaknil.

(6) Delodajalce, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepov APZ obvešča z dopisom v roku, določenem v javnem povabilu.

48. člen

(dodelitev subvencije za samozaposlitev)

Subvencije za samozaposlitev se dodelijo na podlagi zaposlitvenega načrta.

49. člen

(javna dela)

Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest.

50. člen

(namen in čas vključitve v javna dela)

(1) Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.

(2) Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko vključitev podaljša, vendar najdalj za eno leto pri istem izvajalcu javnih del. Ciljne skupine brezposelnih oseb, katerim se vključitev v program javnega dela lahko podaljša, in obdobje podaljšanja, se določijo v katalogu APZ.

51. člen

(posebnosti pogodbe)

(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.

(2) Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

(3) Udeleženec javnih del je lahko največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja.

(4) Udeležencem javnih del se ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela.

52. člen

(višina plačila za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom)

(1) Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe/usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:

- za I. raven izobrazbe/usposobljenosti 80 odstotkov minimalne plače;

- za II. raven izobrazbe/usposobljenosti 85 odstotkov minimalne plače;

- za III. raven strokovne izobrazbe/usposobljenosti 90 odstotkov minimalne plače;

- za IV. raven strokovne izobrazbe/usposobljenosti 95 odstotkov minimalne plače;

- za V. raven strokovne in splošne izobrazbe/usposobljenosti 100 odstotkov minimalne plače;

- za VI. raven strokovne izobrazbe/usposobljenosti 110 odstotkov minimalne plače;

- za VII. raven strokovne izobrazbe/usposobljenosti 120 odstotkov minimalne plače.

(2) Udeleženec javnih del je upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.

53. člen

(delež sofinanciranja)

(1) Zavod zagotavlja del sredstev za plače udeležencev javnih del predvsem v skladu z naslednjimi merili:

- povprečno stopnjo brezposelnosti v občinah oziroma regijah ali/in

- strukturo brezposelnih.

(2) Poleg dela sredstev za plače zavod zagotavlja tudi odpravnine ob upokojitvi, sredstva za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.

(3) Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, v skladu z zakoni, ki urejajo socialna zavarovanja, zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače.

(4) Izbor in sofinanciranje programov javnih del se podrobneje uredita v podzakonskem aktu.

3. Zavarovanje za primer brezposelnosti

54. člen

(obvezno zavarovanje)

Obvezno se za primer brezposelnosti zavarujejo:

- osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;

- osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;

- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

- državljani Republike Slovenije, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno in zaposleni pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije;

- samozaposlene osebe;

- poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu;

- družinski pomočnik, upravičenec do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o socialnem varstvu;

- osebe, ki so na podlagi poklicnega opravljanja rejniške dejavnosti obvezno zavarovane skladno z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, če niso zavarovane na drugi podlagi;

- upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času starševskega dopusta, po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;

- starši, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za čas upravičenosti do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;

- prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.(2) Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi.

55. člen

(trajanje obveznega zavarovanja)

(1) Zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

(2) Obvezno zavarovanje oseb iz pete in šeste alineje 54. člena tega zakona traja:

- od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov;

- od dneva vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti;

- z dnem pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do zaključka prenehanja opravljanja te dejavnosti v drugih primerih.

56. člen

(prekinitev obveznega zavarovanja)

Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju:

- suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih, ki urejajo delovna razmerja;

- začasne prekinitve pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje;

- pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz pete in šeste alineje 54. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot šest mesecev zaradi služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije in v drugih primerih prekinitve pravnega razmerja, ki jih določa zakon.

57. člen

(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)

(1) V obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo:

- slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi,

- zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino, ko se vključijo v prostovoljno zavarovanje, v delovnem razmerju ali samozaposleni,

- osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih,

- zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,

- zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev,

če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.

(2) V prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja.

(3) Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost prostovoljno zavarovane osebe.

(4) Vključitev v prostovoljno zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja oziroma do izstopa iz zavarovanja. Obstoj, trajanje in prenehanje pravnega razmerja oziroma lastnost zavarovane osebe ugotavlja zavod.

(5) Prostovoljni zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni zavarovanci.4. Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja

58. člen

(vrste pravic iz zavarovanja)

(1) Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti so:

- pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

- pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja;

- pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(2) Pravice na podlagi plačanih prispevkov zavarovanci uresničujejo po predpisih, ki urejajo posamezno vrsto socialnega zavarovanja.

59. člen

(minimalno obdobje zavarovanja za pridobitev pravice in plačilo prispevkov)

(1) Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih.

(2) Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti tudi oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal, in sicer ne glede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.

60. člen

(trajanje denarnega nadomestila)

Brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:

- 3 mesecev za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let,

- 6 mesecev za zavarovalno dobo od 5 do 15 let,

- 9 mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,

- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,

- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,

- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.

61. člen

(osnova za odmero pravice)

(1) Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

(2) Če je zavarovanec v obdobju iz prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev. Če je zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto nadomestilo.

(3) Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka tega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.

(4) Zavarovancu, ki v obdobju iz prvega odstavka tega člena ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.

(5) Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih in tistih, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno, je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju iz prvega odstavka tega člena - oziroma pri prostovoljnih zavarovancih v obdobju enajstih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti - plačani prispevki.

62. člen

(višina denarnega nadomestila)

(1) Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove. Nadaljnje mesece se denarno nadomestilo izplačuje v višini 60 odstotkov od osnove.

(2) Najnižji znesek denarnega nadomestila na sme biti nižji od 350 eurov.

(3) Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od trikratnika najnižjega zneska.

(4) Če je bil zavarovanec v zadnjih devetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ki v povprečju ni presegel 15 ur na teden, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, se višina denarnega nadomestila odmeri sorazmerno času trajanja zaposlitve na mesec brez upoštevanja določbe drugega odstavka tega člena o najnižjem denarnem nadomestilu.

(5) Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.

(6) Denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

63. člen

(razlogi za odklonitev pravice)

(1) Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji.

(2) Med razloge iz prvega odstavka tega člena se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:

- na podlagi pisnega sporazuma;

- zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas;

- zaradi delodajalčeve izredne odpovedi, razen izredne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela;

- zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z razlogi, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge izrecno določa zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstva delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;

- če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;

- zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

(3) Ne glede na določbe prve in druge alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavi:

- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;

- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;

- eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha;

- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker mu delodajalec več kot šest mesecev v zadnjih dvanajstih mesecih ni plačeval prispevkov za socialno varnost.

(4) Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek zavarovanci, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ne morejo pridobiti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, temveč posledica prostovoljnega izstopa.

64. člen

(mirovanje pravice do denarnega nadomestila)

(1) Pravica do denarnega nadomestila in pravica do plačila prispevkov do upokojitve zavarovancu mirujeta, če:

- obvezno ali prostovoljno služi vojaški rok, opravlja nadomestno civilno službo oziroma usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, je vpoklican kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ali je pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite;

- je v priporu ali na prestajanju zaporne kazni ali vzgojnega, varstvenega ukrepa ali varnostnega ukrepa, zaradi katerega do šest mesecev ne more biti na razpolago zavodu;

- prejema starševsko nadomestilo ali starševski dodatek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;

- je nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov za čas, ko prejema nadomestilo v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja;

- je vključen v program javnih del;

- se vključi v poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

- ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt določa drugače;

- opravlja naloge družinskega pomočnika za obdobje, krajše od devet mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi;

- poslovodnim osebam, ki so zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejele izplačilo odškodnine ali odpravnine oziroma so upravičene do, njega toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine oziroma odpravnine so prejele oziroma so po pogodbi do nje upravičene.

(2) Čas mirovanja se ne všteva v čas trajanja pravice, ki pripada zavarovancu po določbah tega zakona.

65. člen

(prenehanje pravice do denarnega nadomestila)

(1) Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila:

- z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru iz 66. člena tega zakona;

- z dnem, ko začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti;

- z dnem, ko se vpiše v register kot samozaposlena oseba;

- z dnem, ko vpiše v register gospodarsko družbo ali zavod in kot edini družbenik prevzame njeno vodenje, ali z dnem, ko se v njej zaposli;

- z dnem, ko dopolni 65 let starosti oziroma ko pridobi status upokojenca;

- z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;

- ko je posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila;

- ko preteče šest mesecev pripora in ta še ni odpravljen oziroma z dnem, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev;

- s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo;

- z dnem nastanka razloga iz tretje, četrte in desete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona oziroma z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz pete, osme in devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona;

- z dnem, ko se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb.

(2) O predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti.

(3) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, se odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

(4) Določba prejšnjega odstavka o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila velja tudi v primeru, ko zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svojih pravic skladno s sedmo in osmo alinejo drugega odstavka 63. člena tega zakona, umakne tožbo ali sklene sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se odločba o priznanju denarnega nadomestila ne odpravi, če je zavarovanec v delovnem sporu uspel zoper delodajalca, ki je v postopku likvidacije ali stečaja po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, ali če tudi po enem letu od uvedbe postopka za prisilno izvršitev sodbe, ta še ni izvršena.

66. člen

(ohranitev pravice kljub zaposlitvi)

(1) Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila oziroma do sorazmernega dela plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.

(2) Če je zaposlitev iz prejšnjega odstavka trajala vsaj devet mesecev, ima zavarovanec, ki mu je med zaposlitvijo denarno nadomestilo prenehalo, ker ga je v celoti izkoristil, pravico, da po prenehanju zaposlitve znova uveljavlja denarno nadomestilo na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v tem času.(3) Če upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka, mu z dnem uveljavitve denarnega nadomestila pravica do plačila prispevkov preneha. Če tak zavarovanec do izteka denarnega nadomestila ne izpolni pogojev za upokojitev, lahko skladno z določbami tega zakona uveljavi preostali del še neizkoriščene pravice plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve.

(4) Pravicam, določenim s tem členom, se zavarovanec lahko odpove. Odpoved mora biti pisna, preklic odpovedi je možen do izdaje odločbe o priznanju nove pravice.

67. člen

(znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodkov iz dela)

(1) Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov.

(2) Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.

(3) Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za 10 odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se znižanje ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot 20 eurov.

(5) Če že ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstaja podlaga za izplačilo dohodka iz dela, je zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri zadnjem obroku denarnega nadomestila, do katerega je upravičen zavarovanec, znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo.

(7) Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dohodke iz dela, prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.

(8) Zavarovancu, ki ne ravna v skladu z določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila ter povrniti drugo morebitno nastalo škodo.

68. člen

(pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)

Zavarovanec, ki je državljan Republike Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, in zavarovanec, ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto ter je brezposelna oseba, je upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

69. člen

(načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe)

(1) V zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila se pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice starejši od 55 let in imajo več kot 30 let zavarovalne dobe.

70. člen

(preostali del neizkoriščene pravice)

(1) Zavarovanec, ki zaradi mirovanja ali prenehanja ni v celoti izkoristil pravice do denarnega nadomestila, ima po prenehanju razlogov za mirovanje ali v primeru ponovne brezposelnosti pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila.

(2) Pravica do preostalega dela denarnega nadomestila se prizna v že določeni višini, usklajeni po določbi 62. člena tega zakona in se izplačuje enako kot denarno nadomestilo.

(3) Določba prvega odstavka tega člena ne velja v primerih, ko je zavarovancu pravica prenehala iz razlogov, določenih v sedmi, deseti in enajsti alineji prvega odstavka 65. člena tega zakona.

71. člen

(neizkoriščena in nova pravica)

(1) Zavarovanec, ki je po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ali v času njenega mirovanja dosegel zavarovalno dobo v trajanju devetih mesecev ali več, ki za odmero pravice še ni bila upoštevana, in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, najprej izkoristi preostali del še neizkoriščene pravice, nato pa novo pravico, odmerjeno od zavarovalne dobe po 69. členu tega zakona.

(2) Če želi zavarovanec takoj uveljaviti pravico, odmerjeno od še neupoštevane zavarovalne dobe, se lahko odpove pravici do preostalega dela denarnega nadomestila. Odpoved mora biti pisna. Preklic odpovedi je možen le do izdaje odločbe o priznanju nove pravice do denarnega nadomestila.

(3) Določbe tega člena ne veljajo za zavarovanca iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, kateremu se pravica do denarnega nadomestila po vsakokratni ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj devetih mesecev v zadnjih 24 mesecih odmerja od celotne dosežene zavarovalne dobe.

IV. poglavje

Izvajalci ukrepov

72. člen

(izvajalci ukrepov)

Ukrepe iz 15. člena tega zakona lahko izvajajo naslednji izvajalci:

- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;

- domače ali tuje pravne ali fizične osebe, ki pridobijo koncesijo po določbah tega zakona;

- Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

(v nadaljnjem besedilu: izvajalci ukrepov).

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

73. člen

(organiziranost zavoda)

(1) Zavod je javni zavod, ki je organiziran enotno za območje Republike Slovenije.

(2) Zaradi dostopnosti storitev in zagotavljanja pravic po tem zakonu izvaja zavod svojo dejavnost na sedežu in po organizacijskih enotah v skladu z njihovo teritorialno organiziranostjo in na način, določen s statutom zavoda.

(3) Centralna služba, ki deluje na sedežu zavoda, koordinira delo organizacijskih enot in skrbi za enotno izvajanje storitev in drugih dejavnosti zavoda na podlagi predpisov o urejanju trga dela in v skladu s pogodbo z ministrstvom, pristojnim za delo.

(4) Nadzor, ki po tem zakonu spada v pristojnost zavoda, izvaja posebna notranja organizacijska enota zavoda.

74. člen

(dejavnosti in naloge zavoda)

(1) Zavod izvaja ukrepe iz 15. člena tega zakona kot javno službo.

(2) Zavod vodi evidence, predpisane s tem zakonom, kot javno pooblastilo. Na podlagi podatkov iz teh evidenc in podatkov iz prejetih prijav prostih delovnih mest oziroma vrste del vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu dela, za statistične in raziskovalne namene ter zagotavlja javno informiranje.

(3) Pri izvajanju storitev in ukrepov APZ zavod sodeluje s centri za socialno delo.

75. člen

(organi zavoda)

Zavod ima naslednje organe:

- svet zavoda;

- strokovni svet;

- direktorja.

76. člen

(svet zavoda)

(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja trinajst članov, od katerih:

- šest članov imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer tri iz ministrstva, pristojnega za delo, enega iz ministrstva, pristojnega za finance, enega iz ministrstva, pristojnega za šolstvo, ter enega iz ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo;

- tri člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države;

- tri člane imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države;

- enega člana izvolijo delavci zavoda.

(2) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.

(3) Svet zavoda izvoli predsednika in podpredsednika sveta za dve leti tako, da se pri tem izmenjavajo predstavniki skupin iz prvih treh alinej prvega odstavka tega člena.

(4) Svet zavoda začne delovati, ko je imenovanih vsaj sedem njegovih članov.

77. člen

(pristojnosti sveta)

(1) Svet zavoda zlasti:

- predlaga elemente za sprejem razvojne politike trga dela;

- predlaga obseg in način izvajanja ukrepov na trgu dela, zlasti tistih, ki so namenjeni brezposelnim osebam;

- spremlja delo zavoda in sprejema odločitve v zvezi s tem;

- sprejema statut zavoda po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije;

- na predlog direktorja zavoda in po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest;

- sprejema poslovni načrt in poslovno poročilo ter zaključni račun zavoda;

- ima druge pristojnosti, določene v statutu zavoda.

(2) Način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta in način njegovega dela se določita s statutom zavoda.

(3) Član sveta zavoda je lahko razrešen pred iztekom mandata na lastno željo ali z odpoklicem.

78. člen

(zadržanje izvršitve)

Član sveta zavoda, ki je predstavnik ustanovitelja iz ministrstva, pristojnega za delo, ima pravico veta na odločitev sveta zavoda, za katero oceni, da ni zakonita ali ni skladna s sprejeto politiko trga dela, in o tem pisno obvesti ministra, pristojnega za delo, ki odloči o izvršitvi odločitve.

79. člen

(strokovni svet)

(1) Strokovni svet je strokovni kolegijski organ zavoda, katerega sestavo in način oblikovanja določa statut.

(2) Strokovni svet:

- obravnava in sprejema doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci;

- obravnava druga vprašanja s področja strokovnega dela zavoda;

- daje svetu zavoda in direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti;

- obravnava interdisciplinarna vprašanja, pomembna za razvoj trga dela;

- na pobudo sveta zavoda ali direktorja obravnava druga vprašanja s področja trga dela;

- opravlja druge naloge, določene s statutom.

80. člen

(direktor zavoda)

(1) Poslovodni organ zavoda je direktor, ki mora imeti VII. raven izobrazbe in petnajst let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih.

(2) Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, zavod predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega poslovanja.

(3) Direktorja zavoda na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Direktor je imenovan za pet let.

(4) Naloge in pristojnosti direktorja in dodatni pogoji za njegovo imenovanje se določijo v statutu zavoda.

81. člen

(uslužbenci zavoda)

(1) Storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve iz tega zakona izvajajo javni uslužbenci zavoda z doseženo VII. ravnjo izobrazbe in so opravili strokovni izpit.

(2) Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod.

(3) Pri izvajanju storitev iz prvega odstavka tega člena so javni uslužbenci dolžni ravnati po doktrini dela z brezposelnimi osebami in delodajalci.

82. člen

(pripravništvo)

(1) Kdor prvič začne opravljati delo po končanem izobraževanju na VII. ravni z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, se zaposli kot pripravnik. Pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja pripravništva, lahko pa se sprejme tudi kot volonterski pripravnik.

(2) Pripravništvo traja osem mesecev.

(3) Po opravljenem strokovnem izpitu se lahko s pripravnikom sklene pogodba o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas brez objave.

(4) Za ureditev ostalih pravic in obveznosti pripravnika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

83. člen

(statut zavoda)

(1) S statutom zavoda se natančneje urejajo organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda.

(2) Statut sprejme svet zavoda po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

84. člen

(poročanje)

(1) Zavod o svojem delu in porabi sredstev kvartalno poroča ministrstvu, pristojnemu za delo. Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:

- obdobje poročanja;

- opis izvedenih aktivnosti;

- primerjavo planiranih in izvedenih aktivnosti;

- primerjavo finančne realizacije glede na plan;

- opis vzrokov odstopanj;

- ukrepe za odpravo odstopanj;

- oceno doseženih rezultatov;

- oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.

(2) Oblika in podrobnejša vsebina poročil se določita s pogodbo iz 139. člena tega zakona.

2. Koncesionarji

85. člen

(pogoji za pridobitev koncesije)

(1) Domača ali tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za opravljanje storitev iz 16. člena tega zakona.

(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka lahko pridobi domača ali tuja pravna ali fizična oseba, ki ima za opravljanje dejavnosti ustrezne kadre, poslovne prostore in opremo ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.

(3) Zaposleni pri koncesionarju, ki izvajajo storitve iz 16. člena tega zakona, morajo izpolnjevati enake pogoje kot uslužbenci zavoda, ki izvajajo te storitve.

86. člen

(podelitev koncesije)

(1) Koncesijo iz prejšnjega člena podeli ministrstvo, pristojno za delo, ki izvaja vse pravice in obveznosti koncedenta v imenu države.

(2) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa za določen čas največ tri leta, pri čemer se lahko njeno trajanje podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba, in sicer pod pogoji, določenimi v podzakonskem aktu iz 101. člena tega zakona in v koncesijski pogodbi. Koncesija se ne more podaljšati, če koncesionar v času opravljanju koncesijske dejavnosti ni spoštoval predpisov s področja delovnega prava in socialne varnosti.

87. člen

(koncesijski akt)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, s koncesijskim aktom določi vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije.

(2) V koncesijskem aktu mora biti določeno za posamezno vrsto storitev, ki so predmet koncesije:

- krajevno območje izvajanja storitev;

- število in/ali obseg koncesij, ki se bodo na posameznem javnem razpisu podelile za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev.

88. člen

(javni razpis)

(1) Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati:

- navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom iz 101. člena tega zakona;

- storitve, ki so predmet koncesije;

- predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije;

- krajevno območje, za katero se razpisuje koncesija za izvajanje določene storitve;

- navedbo števila in/ali obsega koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje;

- uporabnike storitev, za katere se razpisuje koncesija;

- navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih pri koncesionarju, ki izvajajo javno službo, ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v zavodu;

- vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije;

- rok za prijavo na javni razpis;

- kriterije in merila za izbiro med ponudbami;

- organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije, in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;

- odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa;

- druge podatke, pomembne za odločitev o izbiri koncesionarja in za izvajanje storitev.

(2) Ministrstvo, pristojno za delo, mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(3) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.

89. člen

(komisija za koncesije)

(1) Za pripravo javnega razpisa, pregled in presojo prispelih ponudb imenuje ministrstvo, pristojno za delo, najmanj tričlansko komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija za koncesije).

(2) Vsaj en član komisije za koncesije mora biti zaposlen pri ministrstvu, pristojnem za delo.

90. člen

(pravice ponudnika)

(1) Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do poteka razpisnega roka.

(2) Ponudnik do poteka razpisnega roka nima pravice vpogledati v vloge drugih ponudnikov na istem razpisu.

(3) Ponudba, ki je prispela k organu, pristojnemu za podelitev koncesije, po poteku razpisnega roka, je prepozna.

(4) Do poteka razpisnega roka lahko ponudnik sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in razpisni dokumentaciji, predloži ponudbo.

91. člen

(pregled ponudb)

(1) Komisija za koncesije odpre prispele ponudbe v roku 30 dni po poteku roka za prijavo na javni razpis.

(2) Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu.

(3) Za vsako ponudbo komisija za koncesije ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ali je ponudba podana za krajevno območje izvajanja določene vrste storitve, določeno v razpisu, in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa.

(4) Ponudbo, ki ni pravočasna ali ni popolna ali ni podana za krajevno območje izvajanja določene vrste storitve, določeno v razpisu, ali je ni podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, s sklepom zavrže organ, pristojen za podelitev koncesije.

(5) Komisija za koncesije najkasneje v roku 60 dni po zaključku javnega razpisa opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi pripravi predlog podelitve koncesij.

92. člen

(odločba o podelitvi koncesije)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, o vseh ponudbah za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev izda eno odločbo o podelitvi koncesije (v nadaljnjem besedilu: odločba), s katero podeli koncesijo najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom in določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom, ter hkrati zavrne neuspešne ponudbe. V postopku izdaje odločbe imajo položaj stranke le tisti ponudniki, ki so predložili ponudbo za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev.

(2) V odločbi se določi rok po njeni vročitvi, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko pogodbo.

(3) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko rok iz prejšnjega odstavka na zahtevo koncesionarja s posebno odločbo podaljša iz objektivnih razlogov, na katere koncesionar ni mogel vplivati.

(4) Če koncesionar v podaljšanem roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dokazil o izpolnjevanju vseh pogojev za izvajanje storitev, ministrstvo, pristojno za delo, z odločbo odvzame koncesijo.

93. člen

(pravno varstvo)

(1) Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(2) Stranke v upravnem sporu so lahko le ponudniki, ki so bili stranke v postopku izdaje odločbe.

94. člen

(ničnost koncesijske pogodbe)

(1) Razen v primerih po splošnih pravilih obligacijskega prava je koncesijska pogodba nična tudi v primeru, če je bila odločba pravnomočno odpravljena in je bil v postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.

(2) Ničnost iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti ugotovi ministrstvo, pristojno za delo.

95. člen

(pogodba o koncesiji)

(1) S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, zlasti pa:

- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije;

- začetek izvajanja koncesije;

- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba;

- sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja;

- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu;

- obveznosti koncesionarja do uporabnikov;

- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije;

- način finančnega poslovanja koncesionarja, ki opravlja tudi drugo ali druge dejavnosti;

- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta;

- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja;

- prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje;

- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe;

- druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.

(2) Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, enako velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.

96. člen

(poročanje)

(1) Koncesionar o svojem delu in porabi sredstev kvartalno poroča ministrstvu, pristojnemu za delo. Poročilo vsebuje zlasti:

- obdobje poročanja;

- opis aktivnosti;

- primerjavo finančne realizacije glede na plan;

- opis vzrokov odstopanj;

- ukrepe za odpravo odstopanj;

- oceno doseženih rezultatov;

- oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.

(2) Oblika in podrobnejša vsebina poročil se določita v koncesijski pogodbi.

97. člen

(register o podeljenih koncesijah)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, vodi register o podeljenih koncesijah, ki vsebuje naslednje podatke:

- zaporedno številko izdane odločbe o podelitvi koncesije;

- ime in sedež koncesionarja, ime odgovorne osebe in pravni status koncesionarja;

- krajevno območje, obseg in vrsto storitev, za katere je bila podeljena koncesija;

- datum začetka izvajanja koncesije;

- rok trajanja koncesije.

(2) Podatki, vpisani v register, razen osebnih podatkov, so javni.

98. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, se za prenehanje koncesijske pogodbe smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava.

(2) Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(3) Koncesijsko razmerje preneha zaradi prenehanja koncesionarja, razen če koncedent koncesijo prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika.

(4) Koncesijsko razmerje preneha po zakonu z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja.

99. člen

(prenos koncesije na pravnega naslednika)

(1) V primeru prenehanja koncesionarja koncedent prenese koncesijo na koncesionarjevega pravnega naslednika tako, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(2) Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju, in za preostali čas trajanja koncesije.

(3) Novi koncesionar sklene po dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom.

100. člen

(odvzem koncesije)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, z odločbo odvzame koncesijo:

- če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu s tem zakonom;

- če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo oziroma pogodbo o koncesiji;

- če koncesionar ne spoštuje predpisov s področja delovnega prava in socialne varnosti;

- če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;

- če koncesionar eno leto ne opravlja koncesijske dejavnosti;

- če je zaradi zmanjšanja potreb po izvajanju storitev, ki so predmet koncesije, treba na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.

(2) Ministrstvo, pristojno za delo, pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.

(3) Če v določenem roku koncesionar ne odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v tem roku ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe, ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo.

(4) Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

101. člen

(podrobnejša ureditev)

Minister, pristojen za delo, podrobneje uredi način podelitve koncesije in druga vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa:

- trajanje koncesije za posamezno vrsto storitev, ki je predmet koncesije;

- pogoje in omejitve za podaljšanje koncesije;

- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

- način plačevanja koncesionarja za storitve, ki jih opravlja na podlagi koncesije;

- način dela komisije za koncesije;

- način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno podrobnejšo vsebino;

- način finančnega in drugega poročanja koncesionarja koncedentu;

- druga vprašanja izvajanja določb tega zakona o koncesiji na področju zaposlovanja.

3. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

102. člen

(namen delovanja in dejavnost)

(1) Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad) kot izvajalec ukrepov po tem zakonu izvaja v okviru storitev 16. člena tega zakona vseživljenjsko karierno orientacijo, v okviru ukrepov APZ iz 29. člena tega zakona pa nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in izobraževanje.

(2) Sklad izvaja storitev vseživljenjske karierne orientacije in ukrep APZ usposabljanje in izobraževanje predvsem za zaposlene osebe.

(3) Sklad izvaja aktivnosti iz prejšnjega odstavka v skladu s pogodbo iz 139. člena tega zakona.

V. poglavje

Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti

103. člen

(namen ustanovitve, ustanovitelji in udeleženci)

(1) Za opravljanje dejavnosti z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti udeležencev fundacije ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela oziroma za posamezne dejavnosti lahko strokovna združenja, združenja delodajalcev, zbornice in sindikati ustanovijo fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (v nadaljnjem besedilu: fundacija).

(2) Udeleženci fundacije so zaposlene osebe.

104. člen

(uporaba predpisov)

Za ustanovitev, delovanje in prenehanje fundacije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ustanove, kolikor posamezna vprašanja niso drugače urejena s tem zakonom.

105. člen

(ustanovitveno premoženje)

Ustanovitelji morajo kot del ustanovitvenega premoženja fundacije zagotoviti denarni vložek v višini najmanj 50.000,00 eurov.

106. člen

(viri sredstev)

Za financiranje dejavnosti fundacije se lahko zagotavljajo in uporabljajo sredstva ustanoviteljev, javna sredstva, prispevki gospodarskih združenj in zbornic, neposredni prispevki delodajalcev, sredstva, zbrana z donacijami, in sredstva iz lastne dejavnosti.

107. člen

(sofinanciranje države)

(1) Za izvajanje letnega programa dela v okviru uresničevanja namena ustanovitve iz 103. člena tega zakona lahko fundacija del sredstev pridobi iz državnega proračuna. Obseg sredstev za sofinanciranje se določi v načrtu APZ.

(2) Razpis za sofinanciranje programov dela iz prejšnjega odstavka pripravi in objavi ministrstvo, pristojno za delo. Merila za sofinanciranje se določijo v javnem razpisu zlasti glede na potrebe trga dela, zmogljivost oziroma lastna sredstva fundacije ter predhodno učinkovitost delovanja fundacije.

108. člen

(poročanje in nadzor)

(1) Fundacija, ki pridobi sredstva na javnem razpisu iz prejšnjega člena, mora o porabi teh sredstev kvartalno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo. Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:

- obdobje poročanja;

- ime fundacije;

- znesek pogodbene vrednosti;

- opis izvedenih aktivnosti;

- primerjavo finančne realizacije glede na plan;

- opis vzrokov odstopanj;

- ukrepe za odpravo odstopanj

- oceno doseženih rezultatov;

- oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.

(2) Oblika in podrobnejša vsebina poročil se določita v pogodbi.

(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določi tudi način izvajanja nadzora ministrstva, pristojnega za delo, nad porabo sredstev iz prvega odstavka tega člena.

109. člen

(upravljanje)

(1) Organ upravljanja fundacije je programski svet, ki ga sestavlja pet članov.

(2) V programskem svetu mora biti vsaj en predstavnik socialnih partnerjev iz 103. člena tega zakona in en predstavnik zavoda oziroma ministrstva, pristojnega za delo, če fundacija deluje za posamezne dejavnosti.

110. člen

(evidenca fundacij)

(1) Na podlagi izdanega soglasja k aktu o ustanovitvi, ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti vpiše fundacijo v evidenco fundacij za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca fundacij).

(2) Z izjemo osebnih podatkov je evidenca fundacij javna.

111. člen

(vsebina evidence fundacij)

V evidenco fundacij se vpišejo naslednji podatki:

- ime in sedež ustanovitelja oziroma ustanoviteljev;

- ime in sedež fundacije;

- naslov sedeža;

- ustanovitveno premoženje;

- datum in številka akta o ustanovitvi;

- osebno ime, EMŠO in naslov stalnega prebivališča pooblaščenih oseb za zastopanje;

- prenehanje fundacije.

VI. poglavje

Postopek za uveljavljanje posameznih ukrepov

1. Postopek za uveljavljanje storitev in ukrepov APZ

112. člen

(splošno)

Storitve, določene s tem zakonom, in ukrepe APZ brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve uveljavljajo na podlagi prijave pri zavodu, kadar je s tem zakonom tako določeno.

113. člen

(zaposlitveni načrt)

(1) Zaposlitveni načrt je pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, v katerem skupaj:

- opredelita zaposlitvene cilje;

- časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe;

- opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve.

(2) Zaposlitveni načrt se spremlja in dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem zaposlitve. Veljavnost zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama.

(3) Zaposlitveni načrt se pripravi tudi za prijavljene iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

(4) Prvi skrajšani zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se pripravi ob prijavi. Z njim se opredeli ustrezna zaposlitev za osebo in način njenega aktivnega iskanja ter druge obveznosti. Ob tem se tudi oceni, ali je poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo treba pripraviti takoj ali kasneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz 79. člena tega zakona, najkasneje pa v štirih mesecih po prijavi.

(5) Oseba si lahko pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta. Kadar soglasje o vsebini zaposlitvenega načrta ni doseženo, ima oseba pravico zahtevati izdajo odločbe, s katero se ob uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odloči o predlogu, glede katerega soglasje ni bilo doseženo. Odločbo izda pooblaščeni delavec zavoda ali drugega izvajalca ukrepov. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za delo. Zoper odločbo ministrstva je dovoljen upravni spor.

(6) Če oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na odločbi, dokončni v upravnem postopku, se z dnem odklonitve preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

(7) Pripravo in vsebino zaposlitvenega načrta natančneje uredi minister, pristojen za delo, v podzakonskem aktu.

114. člen

(vključitev v ukrepe APZ)

(1) Brezposelne osebe in prijavljeni iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, imajo pravico in obveznost do vključitve v ukrepe APZ na podlagi zaposlitvenega načrta.

(2) Zaposlitveni načrt za vključitev v ukrepe APZ ni potreben, kadar je to za posamezen ukrep določeno v katalogu APZ.

(3) Vključitev v ukrep APZ lahko predlaga oseba ali zavod. Če ne pride do dogovora, lahko oseba ravna po določbi petega odstavka 113. člena tega zakona.

(4) Akt o vključitvi je napotnica ali pogodba. Vrsta akta za vključitev v posamezen program se opredeli v katalogu APZ.

(5) Pri vključitvi v ukrep APZ se upoštevajo zlasti stanje na trgu dela na določenem območju in v določenem poklicu, stroški vključitve, osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti osebe ter njena starost, možnosti za uspešen zaključek ukrepa, želje osebe, če so utemeljene in jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v odločenem okolju in obdobju, socialna ali zdravstvena oviranost osebe, razpoložljiva finančna sredstva in realne možnosti zaposlitve po zaključenem ukrepu.

115. člen

(vročanje pozivov in napotnic)

Vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v ukrep APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, se vročajo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja.

116. člen

(posebnosti vključitve v javna dela)

(1) Brezposelne osebe začnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v pogodbi ni določen drug datum nastopa dela.

(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za opravljanje javnih del, preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, predčasno pa v primerih:

- če se udeleženec zaposli ali samozaposli;

- če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev evropskih strukturnih skladov;

- če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je ponudil zavod ali drug izvajalec ukrepov;

- če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod;

- če udeleženec samovoljno zapusti javno delo;

- če udeleženec ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela;

- če udeleženec zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca;

- če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela.

2. Postopek za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelnih oseb

117. člen

(splošna določba)

(1) Brezposelna oseba, za katero se domneva, da utegne imeti težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje socialne težave in druge podobne težave, ki jo lahko ovirajo pri zaposlitvi, se z namenom razrešitve teh okoliščin predlaga v obravnavo posebnim medinstitucionalnim komisijam (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Predlog za obravnavo poda strokovni delavec zavoda.

(3) Komisija je sestavljena iz najmanj treh članov: svetovalca zaposlitve, socialnega delavca in rehabilitacijskega svetovalca, pri njenem delu pa lahko glede na specifične težave posameznika sodelujejo tudi delavci z drugih strokovnih področij. Člane komisije imenuje vodja urada za delo zavoda, pri katerem je brezposelna oseba prijavljena, skupaj z direktorjem pristojnega centra za socialno delo.

(4) Komisija oceni težave brezposelne osebe, pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost ter poda predloge možnih ukrepov in aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelne osebe. Po potrebi lahko komisija pred pripravo mnenja pridobi še mnenje zdravnika, ki izvaja zdravstveno zaposlitveno svetovanje.

(5) Z mnenjem iz prejšnjega odstavka se seznanita pristojni center za socialno delo in brezposelna oseba.

(6) Če je glede na mnenje komisije za aktivno vključitev brezposelne osebe na trg dela potrebna predhodna pomoč za odpravo socialnih težav oziroma stisk, se oseba po dogovoru v zaposlitvenem načrtu odstopi v obravnavo pristojnemu centru za socialno delo. Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo prenehanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, oseba, ki je ob odstopu prejemnik tega nadomestila, obdrži pravico do njegovega izplačevanja, če v skladu z zaposlitvenim načrtom s pristojnim centrom za socialno delo sklene dogovor o aktivnem reševanju svojih težav in dokler izpolnjuje v njem predvidene aktivnosti.

(7) Za pripravo zaposlitvenega načrta iz prejšnjega odstavka in za pravni položaj brezposelne osebe se uporabljajo določbe 113. člena tega zakona.

3. Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti

118. člen

(postopek)

(1) Zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2) O pravici do denarnega nadomestila na vlogo zavarovanca odloča zavod. Vloga za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila se lahko vloži v pisni obliki na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti. Vloga se vloži skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.

(3) Vsebino in obliko obrazcev iz prejšnjega odstavka določi zavod in jih objavi na svoji spletni strani.

(4) Pritožba zoper odločbo o pravici do denarnega nadomestila ne zadrži izvršitve.

(5) O pritožbah zoper odločbe zavoda odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(6) Sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore, lahko zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.

(7) Določbe drugega, petega in šestega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za odločbe o predčasnem prenehanju denarnega nadomestila oziroma odločbe, s katerimi se po določbah tega zakona odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila in ki se izdajajo po uradni dolžnosti.

119. člen

(rok za uveljavitev pravice)

(1) Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve.

(2) Če je delodajalec delavca odjavil iz obveznih zavarovanj, ne da bi ga pred tem seznanil s prenehanjem delovnega razmerja, teče rok, določen v prejšnjem odstavku od dne, ko je bil delavec seznanjen s prenehanjem delovnega razmerja.

(3) Rok iz prvega odstavka tega člena ne teče med:

- boleznijo, če zavarovanec po prenehanju delovnega razmerja ni prejemnik nadomestila med začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;

- upravičenostjo do starševskega dodatka;

- vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa;

- prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se je zavarovanec dolžan prijaviti zavodu in vložiti zahtevo za denarno nadomestilo v roku 30 dni po prenehanju razloga, zaradi katerega rok ni tekel. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se mu skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju razloga za mirovanje roka do dneva vložitve zahteve.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovanec, ki se v roku 30 dni po prenehanju zavarovanja zaposli, pridobi pravico do denarnega nadomestila, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice pred dnevom nove zaposlitve.

(6) Določbe tega člena o rokih za prijavo in uveljavljanje denarnega nadomestila veljajo tudi za zavarovance, ki jim je pravica do denarnega nadomestila po določbah tega zakona mirovala. Rok za prijavo teče v teh primerih od dneva prenehanja razloga, zaradi katerega jim je pravica mirovala.

VII. poglavje

Evidence ter vpis osebe v posamezno evidenco in prenehanje vodenja osebe v posamezni evidenci

1. Evidence

120. člen

(varstvo osebnih podatkov)

(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

(2) Upravljavec evidenc, ki se vodijo po določbah tega zakona, mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti sledljivost na način, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani ter komu, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen.

(3) Upravljavec evidenc mora zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov.

121. člen

(namen vodenja)

Evidence, določene s tem zakonom, se vodijo in vzdržujejo za potrebe odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za izvajanje storitev in vključevanje v ukrepe APZ, izdelavo zaposlitvenega načrta, izvajanje nadzora po tem zakonu in za spremljanje, načrtovanje in vodenje politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.

122. člen

(evidence)

Evidence na področju, ki ga ureja ta zakon, so:

- evidenca brezposelnih oseb;

- evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive;

- evidenca oseb, vključenih v programe APZ;

- evidenca iskalcev zaposlitve;

- evidenca delodajalcev z negativnimi referencami;

- evidenca poslovnih subjektov prejemnikov javnih sredstev na podlagi določb tega zakona.

123. člen

(vsebina evidenc)

(1) Evidenca brezposelnih oseb, evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive, evidenca oseb, vključenih v programe APZ in evidenca iskalcev zaposlitve vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:

- ime in priimek;

- datum rojstva;

- spol;

- enotno matično številko občana (EMŠO);

- davčno številko;

- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča (za tujino še šifro države);

- državljanstvo;

- status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet - če se oseba o tem izjavi);

- pripadnost k romski etnični skupnosti (če se oseba o tem izjavi);

- številko transakcijskega računa osebe;

- telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;

- izobrazbo, poklicno kvalifikacijo oziroma standard, usposobljenost, dodatna znanja in delovne izkušnje;

- zmožnost za delo in omejitve;

- zavarovalno dobo;

- delovno dobo.

(2) Evidence, navedene v prejšnjem odstavku, vsebujejo poleg skupnih podatkov še naslednje podatke:

1. Evidenca brezposelnih oseb:

- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;

- razlog prenehanja vodenja v evidenci;

- izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe po tem zakonu (o javljanju, napotitvah, izpolnjevanju drugih obveznosti);

- o osnovi za odmero denarnega nadomestila;

- obdobje in višina priznane pravice do denarnega nadomestila;

- obdavčljivi dohodki iz zaposlitve in drugi prejemki, ki vplivajo na višino priznane pravice do denarnega nadomestila;

- vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je brezposelna oseba upravičena po določbah tega zakona;

- čas prejemanja denarne socialne pomoči na centru za socialno delo;

- obravnava pri zdravniku, ki izvaja zaposlitveno svetovanje (datum obravnave, razlog);

- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;

- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev,

- o pritožbah;

- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka).

2. Evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive:

- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;

- razlog prenehanja vodenja v evidenci;

- čas trajanja nezaposljivosti;

- datum obravnave na komisiji;

- predlogi ukrepov komisije.

3. Evidenca oseb, vključenih v programe APZ:

- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;

- razlog prenehanja vodenja v evidenci;

- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;

- pripadnost določeni ciljni skupini;

- porabljena finančna sredstva;

- uspešnost dokončanja programa;

- izpolnjevanje pogodbenih obveznosti osebe;

- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;

- o pritožbah;

- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka).

4. Evidenca iskalcev zaposlitve:

- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;

- razlog prenehanja vodenja v evidenci;

- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;

- vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je iskalec zaposlitve upravičen po določbah tega zakona;

- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, naziv in izdajatelj dokumenta, ki izkazuje, da je zaposlitev osebe ogrožena (poslovni načrt delodajalca, program razreševanja presežnih delavcev, obvestilo likvidacijskega ali stečajnega upravitelja, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavca ali drug dokument);

- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izdaje dokumenta iz prejšnje alineje;

- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

(3) Evidenca podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami vsebuje naslednje podatke:

- firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca;

- matično številko delodajalca;

- datum prijave delavca;

- vrsto in čas kršitve delovnopravne ali davčne zakonodaje;

- organ, ki je ugotovil kršitev;

- vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;

- datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;

- pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;

- podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).

(4) Evidenca podatkov o poslovnih subjektih, prejemnikih javnih sredstev na podlagi določb tega zakona, vsebuje naslednje podatke:

- firmo in sedež oziroma ime in naslov poslovnega subjekta;

- matično številko poslovnega subjekta;

- davčno številko poslovnega subjekta;

- ime in priimek odgovorne osebe poslovnega subjekta;

- pravno podlago za izplačilo sredstev (javni razpis, pogodbo, naročilnico, drugo);

- višino izplačanih sredstev in namen izplačila;

- datum izvedenega nadzora;

- ugotovitve nadzora;

- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;

- datum vračila terjatve;

- o pritožbah;

- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka);

- podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).

(5) Osebe, ki se vodijo v evidencah po tem zakonu morajo zavodu sporočati vsako spremembo podatkov, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za vodenje v evidenci oziroma ki vpliva na prenehanje vodenja v evidenci, najkasneje v treh dneh od nastanka spremembe.

124. člen

(pridobivanje podatkov)

(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti, določenih z zakonom, pridobiva neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev: Davčne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), upravljavca Centralnega registra prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in drugih upravljavcev osebnih podatkov.

(2) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3) Izvajalci ukrepov lahko za namen izvajanja ukrepov od zavoda pridobijo podatke o tem, ali se oseba vodi v evidenci brezposelnih oseb, in druge podatke, ki jih potrebujejo za namen izvajanja storitev, določenih s tem zakonom, in vključevanja oseb v programe APZ, pri čemer mora zavod upoštevati načelo sorazmernosti.

125. člen

(posredovanje podatkov)

Zavod lahko upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil posreduje osebne podatke iz evidenc, ki jih vodi po tem zakonu, za izvajanje pristojnosti, predpisanih z zakonom, in sicer pod pogojem, da njihov področni ali drug zakon določa pridobivanje osebnih podatkov od zavoda ter osebne podatke, ki se pridobivajo.

126. člen

(hramba in arhiv)

(1) Podatki se hranijo:

- v evidenci brezposelnih oseb: 50 let po vnosu podatkov;

- v evidenci oseb, ki so začasno nezaposljive: pet let po vnosu podatkov;

- v evidenci oseb, vključenih v programe APZ: pet let po vnosu podatkov;

- v evidenci iskalcev zaposlitve: pet let po vnosu podatkov;

- v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami: pet let po vnosu podatkov;

- v evidenci poslovnih subjektov, prejemnikov javnih sredstev na podlagi določb tega zakona: pet let po vnosu podatkov.

(2) Po poteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskih gradivom.

2. Vpis osebe v posamezno evidenco in prenehanje vodenja osebe v posamezni evidenci

2.1 Vpis osebe v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v programe APZ, in prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe APZ

127. člen

(vpis v evidenco brezposelnih oseb)

(1) Iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti status brezposelne osebe, se prijavi na zavodu osebno ali v elektronski obliki z uporabo sistema e-storitev.

(2) Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb.

(3) Tujec se lahko prijavi kot brezposelna oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 8. členu tega zakona.

128. člen

(vpis v evidenco oseb, vključenih v programe APZ)

V evidenco oseb, vključenih v programe APZ, se osebe vpišejo na podlagi pogodbe o vključitvi v program ali napotnice.

129. člen

(razlogi za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ)

(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, če:

- oseba ni več brezposelna po določbah tega zakona;

- se oseba sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v programe APZ;

- oseba odkloni vključitev v program APZ ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ;

- oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve;

- oseba ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe ali statusa osebe, vključene v program APZ;

- je po predpisanem postopku ugotovljen obstoj razloga, zaradi katerega oseba začasno ni zaposljiva;

- pripor traja več kot šest mesecev ali če nastopi prestajanje zaporne kazni v trajanju šest mesecev ali več;

- pristojni organ ugotovi, da oseba dela/je delala ali je/je bila zaposlena na črno;

- oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom;

- oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta skladno s šestim odstavkom 113. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v evidenci brezposelnih oseb ne preneha voditi oseba, ki se je med prejemanjem denarnega nadomestila zaposlila za krajši delovni čas od polnega in uveljavila pravico po določbi 66. člena tega zakona, dokler se ji izplačuje nadomestilo in dokler aktivno išče zaposlitev do polnega ali s polnim delovnim časom.

(3) Vključitev v program APZ ni razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, razen če je bila oseba vključena v program APZ, ki se izvaja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se oseba ne glede na določbo prvega odstavka tega člena vodi v evidenci oseb, vključenih v programe APZ.

(4) Poleg razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, je razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, tudi izpolnitev pogodbe o vključitvi oziroma iztek programa, v katerega je bila oseba vključena.

130. člen

(prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v ukrepe APZ)

(1) Zavod osebo po uradni dolžnosti preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, z dnem, ko po podatkih iz uradnih evidenc pooblaščenih organov in organizacij ali iz uradnih evidenc drugih upravljavcev evidenc ugotovi obstoj razloga za prenehanje vodenja v evidenci oziroma ko se oseba sama odjavi iz evidence.

(2) O prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, zavod obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.

(3) Obvestilo o prenehanju vodenja v evidencah iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave obvestila iz zavoda.

(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(5) Če je razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, kateri izmed razlogov, določenih v tretji, četrti, peti, osmi in deveti alineji prvega odstavka 129. člena tega zakona, , zavod o prenehanju vodenja osebe v evidenci izda odločbo po uradni dolžnosti. Če je navedeni razlog za prenehanje vodenja v evidenci ugotovljen pri osebi, ki je istočasno vodena v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe APZ, se o prenehanju vodenja v obeh evidencah odloči z eno odločbo.

(6) Odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izda zavod, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za delo.

(7) Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, lahko oseba sproži upravni spor.

(8) V primerih, določenih v petem odstavku tega člena, se oseba šest mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo v upravnem postopku odločeno o prenehanju vodenja v evidenci, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.

(9) Če je bila oseba vključena v program APZ, se kljub prenehanju vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izvajanje programa spremlja do prenehanja pogodbe o vključitvi v program oziroma do zaključka postopka za vračilo sredstev.

2.2 Vpis osebe v evidenco iskalcev zaposlitve in prenehanje vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve

131. člen

(vpis v evidenco iskalcev zaposlitve)

(1) V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko osebno ali po elektronski poti prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu.

(2) Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

132. člen

(prenehanje vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve)

(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci iskalcev zaposlitve, če:

- se oseba odjavi iz evidence;

- če se oseba v obdobju šest mesecev po prijavi niti enkrat osebno ne javi zavodu.

(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se oseba preneha voditi v evidenci z dnem odjave, v primeru iz druge alineje pa po uradni dolžnosti z dnem, ko poteče šest mesecev po prijavi.

(3) O prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve zavod obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.

(4) Obvestilo o prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve se vroča z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave dokumenta iz zavoda.

(5) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

133. člen

(podrobnejša ureditev)

Prijavo brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve v evidence po tem zakonu in odjavo iz njih podrobneje uredi minister, pristojen za delo.

VIII. poglavje

Financiranje ukrepov na trgu dela in izvajalcev ter vračilo sredstev

134. člen

(viri financiranja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti)

(1) Sredstva za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti se po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo iz prispevkov delavcev, delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih zavezancev, določenih s tem zakonom.

(2) Za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca.

(3) Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačujejo po stopnjah, določenih s posebnim zakonom.

(4) Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.

(5) Če vplačani prispevki ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.

(6) Glede pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa, vodenja evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.

135. člen

(osnova za plačilo prispevkov)

(1) Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 54. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(2) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 57. člena tega zakona, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, je enaka osnovi, od katere plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če pa te osnove nimajo, je osnova povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, za katerega se plačuje prispevke.

136. člen

(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti so:

- zavarovanci iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, devete in enajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;

- Republika Slovenija za zavarovance iz osme in desete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;

- zavarovanci iz 57. člena tega zakona, ki so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje.

137. člen

(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca)

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti so:

- delodajalci za zavarovance iz prve, tretje, in četrte alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona, razen zaposlenih pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov;

- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;

- zavarovanci iz pete in šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona in zavarovanci iz 57. člena tega zakona;

- pristojna občina za zavarovance iz sedme alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;

- Republika Slovenija za zavarovance iz osme, devete in desete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;

- zavod za zavarovance iz enajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona.

138. člen

(viri financiranja drugih ukrepov )

Sredstva za druge ukrepe iz 15. člena tega zakona se lahko zagotavljajo iz naslednjih virov:

- iz proračuna Republike Slovenije;

- iz proračuna lokalnih skupnosti;

- iz evropskih strukturnih skladov;

- iz drugih evropskih virov.

139. člen

(način financiranja izvajalcev ukrepov)

Sredstva za izvajanje ukrepov na trgu dela se izvajalcem ukrepov zagotavljajo na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za delo.

140. člen

(vračilo denarnega nadomestila)

(1) Vračilo denarnega nadomestila ima zavod pravico zahtevati:

- v primeru odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter tretjega in četrtega odstavka 65. člena tega zakona;

- v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po tem zakonu preneha ali miruje.

(2) Če je podlaga za vračilo denarnega nadomestila:

- odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče;

- odprava odločbe na podlagi četrtega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od zavarovanca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanega zavarovancu po prenehanju delovnega razmerja, na katero se nanaša sklenjena sodna poravnava ali sporazum;

- razlog iz druge alineje prejšnjega odstavka, ima zavod pravico zahtevati neto denarno nadomestilo izplačano po nastanku razloga za prenehanje ali mirovanje pravice do denarnega nadomestila.

(3) Kadar je zavod po določbah tega zakona upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev.

(4) Neupravičeno izplačano denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka je zavarovanec oziroma v primeru iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona delodajalec dolžan vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(5) Po vrnitvi neto zneskov denarnega nadomestila davčna uprava po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine.

141. člen

(vračilo sredstev, izplačanih iz naslova ukrepov APZ)

(1) Vračilo sredstev, izplačanih iz naslova ukrepov APZ, izvajalci ukrepov zahtevajo od prejemnika sredstev, če so bila sredstva nenamensko porabljena oziroma če je prejemnik kršil sprejete pogodbene obveznosti.

(2) Vračilo sredstev iz prejšnjega odstavka se zahteva skladno z določili pogodbe, ki je bila podlaga za izplačilo, in določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

(3) Od osebe, vključene v ukrep APZ, se zahteva vračilo tistih sredstev, porabljenih za izvajanje ukrepa, za katera je tako določeno s pogodbo o vključitvi v program.

142. člen

(dogovor o vrnitvi neupravičeno prejetih sredstev)

(1) Izvajalec ukrepov in dolžnik iz 140. in 141. člena tega zakona lahko skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetega denarnega nadomestila ali sredstev, izplačanih iz naslova APZ.

(2) Pri sklenitvi dogovora s fizičnimi osebami se upoštevajo višina terjatve in višina dohodkov zavarovanca in njegov socialni položaj ter se omogoči vračilo dolga tako, da ni ogroženo preživljanje zavarovanca in njegovih družinskih članov. Odlog vračila se lahko dogovori za največ šest mesecev, obročno vračanje pa v največ 24 obrokih.

(3) Pri sklenitvi dogovora s pravnimi ali samozaposlenimi osebami se upošteva plačilna zmožnost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere dolžnik ni mogel vplivati. Odlog plačila je mogoč za največ šest mesecev, obročno vračanje pa v največ 12 obrokih.

(4) Predlog za odlog oziroma obročno vračilo dolžnik vloži pri izvajalcu ukrepa. Na podlagi podatkov iz svojih evidenc in evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazil dolžnika izvajalec ukrepa v roku največ 60 dni po prejemu predlog sprejme in pripravi dogovor o vrnitvi ali pa predlog dolžnika zavrne. Zoper dogovor o vrnitvi oziroma zoper zavrnitev dolžnikovega predloga ni pritožbe.

143. člen

(odpis dolga)

(1) Odpis dolga se izvede skladno z zakonom, ki ureja javne finance.

(2) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, odlog plačila ali obročno plačilo s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za finance.

IX. poglavje

Spremljanje, poročanje in vrednotenje ukrepov

144. člen

(spremljanje)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, spremlja uspešnost in učinkovitost ukrepov na podlagi kazalnikov, ki so določeni na ravni glavnega programa in podprogramov proračuna RS, v smernicah APZ in v načrtu APZ glede na letno dinamiko doseganja ciljev. Ob tem ugotavlja tudi prispevek posameznih ukrepov in programov APZ k doseganju ciljev politike zaposlovanja, kot so določeni v dolgoročnih strateških dokumentih Republike Slovenije in EU za področje zaposlovanja.

(2) Spremljanje poteka na podlagi rednih in izrednih poročil izvajalcev ukrepov po tem zakonu, poročil izvajalcev ukrepov o dodeljenih državnih pomočeh in na podlagi analiz učinkovitosti posameznih ukrepov v različnih časovnih obdobjih.

(3) Redna poročila izvajalcev, katerih podrobnejšo vsebino in obliko ministrstvo, pristojno za delo, določi v pogodbah z izvajalci, se pripravljajo kvartalno in vsebujejo zlasti:

- podatke o izvajanju po zastavljenih kazalnikih, s kvantitativno analizo uspešnosti ukrepov;

- podatke o angažiranih in izplačanih sredstvih po posameznih ukrepih in programih;

- podatke o odmiku od načrtovanih ciljev in predlog korektivnih ukrepov.

(4) Izredna poročila izvajalcev se pripravljajo na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, ki ob zahtevi določi tudi vsebino in obliko poročila.

(5) Poročila izvajalcev ukrepov o dodeljenih državnih pomočeh se pripravljajo v skladu z roki, vsebino in obliko, kot jih določajo predpisi s področja državnih pomoči.

145. člen

(poročanje)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, s poročilom o izvajanju ukrepov po tem zakonu enkrat letno seznani Vlado Republike Slovenije in ostale socialne partnerje. Poročilo vsebuje zlasti:

- podatke o izvajanju ukrepov v preteklem letu, ki vsebujejo tudi analizo uspešnosti in učinkovitosti posameznih ukrepov in njihov prispevek k doseganju ciljev, ki so določeni v okviru proračuna RS, smernicah APZ in načrtu APZ;

- podatke o načrtovanih ukrepih v tekočem letu;

- podatke o doseganju ciljev evropske politike zaposlovanja;

- povzetek opravljenih vrednotenj ukrepov in programov.

(2) Socialni partnerji v okviru Ekonomsko socialnega sveta o poročilu iz prejšnjega odstavka opravijo razpravo in podajo svoje mnenje.

146. člen

(vrednotenje)

(1) Uspešnost in učinkovitost ukrepov po tem zakonu je predmet predhodnega, vmesnega in končnega vrednotenja, ki ga izvede izbrani izvajalec.

(2) Predhodno vrednotenje je podlaga za pripravo ciljev politike zaposlovanja na srednjeročni podlagi ter pripravo smernic APZ. Vrednotenje zajema zlasti:

- stanje na področju trga dela;

- primerjavo stanja s cilji evropske politike zaposlovanja;

- analizo strukturnih neskladij na trgu dela;

- analizo in trende gibanja strukture brezposelnih po socialno demografskih značilnostih;

- predlog možnih ukrepov in njihov možni prispevek k odpravljanju neskladij na trgu dela.

(3) Z vmesnim vrednotenjem ministrstvo, pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov in njihov vpliv na dinamiko doseganja zastavljenih ciljev, ki so določeni v proračunu RS in smernicah APZ. Vmesno vrednotenje se izvede na polovici obdobja izvajanja politike zaposlovanja in smernic APZ.

(4) Z naknadnim vrednotenjem ministrstvo, pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov, ki so bili izvedeni v preteklem obdobju izvajanja smernic APZ, njihov vpliv na zastavljene cilje za to obdobje in vzroke odstopanj od zastavljenih ciljev. Naknadno vrednotenje vsebuje tudi pripravo priporočil za učinkovitejše izvajanje ukrepov. Naknadno vrednotenje se izvede najkasneje v enem letu po zaključku obdobja, kot je določeno v smernicah APZ.X. poglavje

Nadzor

147. člen

(splošna določba)

(1) Nadzor po tem zakonu izvajata ministrstvo, pristojno za delo, in zavod.

(2) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona kot prekrškovni organ izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

1. Nadzor ministrstva, pristojnega za delo

148. člen

(vrste nadzora)

Ministrstvo, pristojno za delo, v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja finančni nadzor in inšpekcijski nadzor.

1.1 Finančni nadzor

149. člen

(obseg nadzora)

(1) Finančni nadzor ministrstva, pristojnega za delo, obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje ukrepov na trgu dela po tem zakonu v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance in porabo namenskih sredstev EU ter v skladu s pravili državnih pomoči po drugem odstavku 106. člena Pogodbe o Evropski uniji (UL C št. 306, z dne 17.12.07, str. 1).

(2) Način izvajanja nadzora ministrstva, pristojnega za delo, nad porabo sredstev iz prejšnjega odstavka pri zunanjih izvajalcih in delodajalcih, ki so vključeni v programe APZ, se določi s pogodbo.

1.2 Inšpekcijski nadzor

150. člen

(izvajalec inšpekcijskega nadzora)

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani izvajalcev ukrepov po tem zakonu izvaja Inšpekcija za področje zaposlovanja v okviru Inšpektorata za delo.

(2) Inšpekcijski nadzor izvajajo inšpektorji za področje zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(3) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

151. člen

(pogoji za inšpektorja)

(1) Inšpektor mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na področju zaposlovanja in uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

(2) Inšpektor mora vsake tri leta opraviti obdobni preizkus usposobljenosti.

152. člen

(področje inšpekcijskega nadzora)

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajalci ukrepov po tem zakonu obsega zlasti nadzor nad:

- statusnimi zadevami;

- zakonitostjo poslovanja;

- strokovnostjo in kakovostjo dela.

(2) V okviru nadzora iz prejšnjega odstavka inšpektor pri koncesionarjih ugotavlja in preverja tudi:

- veljavnost in spoštovanje določb koncesijske pogodbe v zvezi z izvajanjem storitev, ki so predmet koncesije;

- izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev iz 85. člena tega zakona.

(3) Poleg nadzora iz prvega odstavka tega člena inšpektor pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ugotavlja in preverja tudi:

- vpis v register oziroma evidenco;

- izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev iz prvega odstavka 164. člena tega zakona;

- spoštovanje obveznosti delodajalca iz 165. člena tega zakona;

- spoštovanje obveznosti uporabnika iz 166. člena tega zakona.

153. člen

(redni in izredni nadzor)

(1) Inšpekcijski nadzor se opravi kot redni ali izredni inšpekcijski nadzor.

(2) Redni inšpekcijski nadzor se opravi pri vsakem izvajalcu ukrepov po tem zakonu najmanj enkrat v obdobju dveh let.

(3) Izredni inšpekcijski nadzor se lahko opravi na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, in brezposelne osebe ali njenega zakonitega zastopnika oziroma druge osebe, ki je imela v postopku položaj stranke.

2. Nadzor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

154. člen

(obseg nadzora in poročanje)

(1) Zavod po tem zakonu opravlja nadzor nad:

- osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda;

- preverjanjem namenske porabe sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih vključenih v ukrepe APZ.

(2) Zavod mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.

155. člen

(izvajanje nadzora)

(1) Nadzor iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena po uradni dolžnosti ali po lastni presoji uvede pristojna organizacijska enota zavoda. V postopku se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Preverjanje iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena poteka v skladu z nacionalno zakonodajo.

(3) Zavod opravlja nadzor iz tega člena z vpogledom v uradne evidence ali na kraju samem.

2.1 Nadzor nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda

156. člen

(področje nadzora)

(1) Nadzor nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda, obsega zlasti ugotavljanje:

- izpolnjevanja pogojev za uveljavitev in ohranitev statusa brezposelne osebe in pogojev za vodenje v drugih evidencah zavoda;

- izpolnjevanja obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom;

- izpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb o vključitvi v programe APZ;

- pravočasnega in točnega sporočanja sprememb podatkov, ki vplivajo na pridobitev ali izgubo pravic po tem zakonu;

- izpolnjevanja pogojev za uveljavitev in ohranitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

- preverjanja pravočasnega in točnega sporočanja sprememb o drugih dohodkih, ki jih brezposelna oseba prejema v času uživanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

(2) Za izvajanje nadzora iz prejšnjega odstavka so drugi izvajalci ukrepov po tem zakonu dolžni zavodu posredovati vse potrebne podatke in omogočiti nadzorniku izvajanje neposrednega nadzora v svojih delovnih prostorih.

157. člen

(nadzornik)

(1) Naloge posameznih vrst nadzora nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda opravlja nadzornik službe za nadzor.

(2) Osebe, ki opravljajo nadzor, morajo imeti raven izobrazbe VII/2 družboslovne smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja, ki ga nadzirajo, in strokovni izpit za nadzornika. Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod .

158. člen

(pridobivanje podatkov)

Za izvajanje nadzora ima nadzornik pravico uporabljati ustrezne evidence in podatkovne baze zavoda in drugih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in organizacij v skladu z zakonom.

159. člen

(podrobnejša ureditev)

Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom podrobneje predpiše način izvajanja nadzora nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda.

2.2 Preverjanje namenske porabe sredstev APZ

160. člen

(področje nadzora)

Zavod preverja namensko porabo sredstev APZ, dodeljenih zunanjim izvajalcem in osebam ter delodajalcem, vključenim v programe APZ.

161. člen

(vrste ukrepov)

V primeru ugotovljenih nepravilnosti ali nenamenske porabe sredstev ali kršitve sprejetih pogodbenih obveznosti v postopku preverjanja iz prejšnjega odstavka lahko zavod:

- izreče ustni opomin in odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti ter pomanjkljivosti v roku, ki ga določi sam;

- izda poročilo, na podlagi katerega se sprejmejo ustrezni ukrepi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo s področja izvajanja evropske kohezijske politike.

3. Nadzor Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

162. člen

(obseg nadzora in poročanje)

(1) Sklad opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ.

(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 160. in 161. člena tega zakona.

(3) Sklad mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.

XI. poglavjeZagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku

163. člen

(splošno)

(1) Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci z namenom, da bi delavce napotil k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, in je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: register) oziroma v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: evidenca).

(2) Delavec, zaposlen pri delodajalcu, je delavec, ki ima s tem delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in ga delodajalec napoti k uporabniku, kjer začasno dela pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika (v nadaljnjem besedilu: delavec).

(3) Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba, za katero pod njenim nadzorom in v skladu z njenimi navodili začasno dela delavec (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

(4) Napotitev je čas, za katerega je delavec napoten k uporabniku.

164. člen

(pogoji za opravljanje dejavnosti)

(1) Delodajalec lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti:

- v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zakonodaje;

- v obdobju zadnjih dveh let nima neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov;

- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.

(2) Pogoje iz prejšnjega odstavka mora delodajalec izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

165. člen

(obveznosti delodajalca)

(1) Delodajalec ima naslednje obveznosti:

- v času trajanja zaposlitve zagotoviti delavcu vse pravice iz delovnega razmerja, ki mu pripadajo skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;

- brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopustiti delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po zaključku obdobja napotitve.

(2) Delodajalec od delavca ne sme zahtevati, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je delodajalec registriran, in s temi delavci ne sme opravljati del, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava.

(3) Delodajalec od delavca ne sme zahtevati plačila ali drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom.

166. člen

(obveznosti uporabnika)

(1) Uporabnik je dolžan:

- v času začasne napotitve ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,

- delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti oziroma vrstami dela pri uporabniku;

- zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.

(2) Uporabnik sme sprejeti delavce le od delodajalca, ki je vpisan v register iz 168. člena tega zakona ali v evidenco iz 169. člena tega zakona.

167. člen

(opravljanje dejavnosti)

(1) Delodajalec, ki je vpisan v register oziroma v evidenco, lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije ter za osebe, ki niso državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno, ali imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let, za osebe z začasno zaščito oziroma za prosilce za mednarodno zaščito.

(2) Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom predpiše način sodelovanja delodajalca z zavodom.

168. člen

(postopek za vpis v register)

(1) Pravna ali fizična oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki želi opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, naslovi vlogo za vpis v register na ministrstvo, pristojno za delo, to pa o vlogi odloči po pravilih o splošnem upravnem postopku.

(2) Vpis v register se opravi z dnem dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo. Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v register.

169. člen

(postopek za vpis v evidenco)

(1) Delodajalec s sedežem v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki želi na območju Republike Slovenije opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, poda predlog za vpis v evidenco na ministrstvo, pristojno za delo. Predlogu za vpis priloži kopijo dovoljenja pristojnega organa države svojega sedeža za opravljanje te dejavnosti z overjenim prevodom v slovenski jezik.

(2) Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v evidenco. O vpisu v evidenco ministrstvo, pristojno za delo, izda potrdilo.

170. člen

(vsebina registra in evidence)

(1) Register vsebuje naslednje podatke o delodajalcu:

- evidenčno oznako;

- firmo oziroma ime in sedež;

- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;

- številko odločbe o vpisu v register.

(2) Evidenca vsebuje naslednje podatke o delodajalcu:

- evidenčno oznako;

- firmo oziroma ime in sedež;

- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;

- številko potrdila o vpisu v evidenco.

171. člen

(prenehanje opravljanja dejavnosti)

(1) V primeru, da delodajalec preneha opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za delo.

(2) Delodajalec mora v primeru iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti dokončati začete posle, ministrstvu, pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.

172. člen

(izbris iz registra ali evidence)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše delodajalca iz registra ali evidence v naslednjih primerih:

- če delodajalec preneha opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku;

- če delodajalec, ki je fizična oseba, umre, ali če delodajalec, ki je pravna oseba, preneha obstajati;

- če je delodajalcu s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti;

- če je iz letnega poročila delodajalca razvidno, da ni zagotavljal dela delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila ni poslal;

- če se ugotovi, da delodajalec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku;

- če delodajalec v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo ali drugega pristojnega organa;

- če je delodajalec začel opravljati dejavnost pred dokončnostjo odločbe o vpisu v register oziroma pred vpisom v evidenco;

- če je delodajalec pri svojem poslovanju kršil obveznosti, ki mu jih nalagajo predpisi s področja delovnopravne zakonodaje.

(2) O izbrisu iz registra ali evidence izda ministrstvo, pristojno za delo, odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(3) V primeru izbrisa iz registra ali evidence v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko delodajalec v register ali evidenco ponovno vpiše:

- v primerih iz prve in četrte alineje prvega odstavka tega člena - po poteku enega leta od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;

- v primerih iz pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena - po poteku dveh let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;

- v primerih iz osme alineje prvega odstavka tega člena - po poteku pet let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna.

(4) V primeru izbrisa iz registra ali evidence na podlagi tretje alineje prvega odstavka tega člena se lahko delodajalec ponovno vpiše v register ali evidenco po poteku enega leta od dneva, ko je zanj prenehala veljati prepoved opravljanja dejavnosti.

173. člen

(podrobnejša ureditev)

Minister, pristojen za delo, podrobneje uredi postopek vpisa v register in evidenco, trajanje vpisa in druga vprašanja, povezana z izvajanjem določb tega zakona o vpisu v register in evidenco.

174. člen

(obveznost poročanja in posredovanja podatkov)

(1) Delodajalec mora letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo, o obsegu svojega poslovanja na način, ki ga predpiše minister, pristojen za delo.

(2) Delodajalec mora poročati o svojem delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih, prostorskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na izvajanje dejavnosti.

(3) Delodajalec mora na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, kadar koli posredovati zahtevane podatke oziroma pojasnila.

XII. poglavje

Kazenske določbe

175. člen

(opustitev prijave)

(1) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavodu ne pošlje prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela (prvi odstavek 7. člena).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 400 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

(3) Z globo 100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

176. člen

(opravljanje storitev brez koncesije)

(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez pridobljene koncesije opravlja storitve iz 16. člena tega zakona (prvi odstavek 85. člena).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

177. člen

(kršenje obveznosti delodajalca)

(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če v času trajanja zaposlitve ne zagotovi delavcu vseh pravic iz delovnega razmerja (prva alineja prvega odstavka 165. člena), če delavcu omejuje možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po zaključku obdobja napotitve (druga alineja prvega odstavka 165. člena), če od delavca zahteva, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je registriran, ali z delavci opravlja dela, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava (drugi odstavek 165. člena), ali če zahteva plačilo ali drugo povračilo zaradi napotitve k uporabniku ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom (tretji odstavek 165. člena)

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

178. člen

(kršenje obveznosti uporabnika)(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če sprejme delavce od delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in ni vpisan v register ali evidenco (drugi odstavek 166. člena).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

179. člen

(opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku brez vpisa v register ali evidenco)

(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in ni vpisan v register ali evidenco (168. in 169. člen).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje 10 ali manj delavcev.

(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

XIII. poglavje

Prehodne in končne določbe

180. člen

(vložene vloge in pridobljene pravice)

(1) O vlogah za priznanje pravic, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloči po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip).

(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip).

(3) Osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip), ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa uresničujejo po določbah tega zakona.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena odloči o pritožbah, ki so bile vložene po začetku uporabe tega zakona, ministrstvo, pristojno za delo, kot organ druge stopnje.

181. člen

(osnova za plačevanje drugih prispevkov)

Do ustrezne ureditve v zakonih, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, se prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starševsko varstvo v primerih pridobivanja dodatnih dohodkov po 67. členu tega zakona, obračunavajo in plačujejo od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.

182. člen

(pridobljene Zoisove štipendije)

Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo štipendijo do 31. avgusta 2007, se ta štipendija izplačuje po predpisih, ki so veljali do 31. avgusta 2007 do zaključka programa izobraževanja, za katero so dobili Zoisovo štipendijo.

183. člen

(sklenjene koncesijske pogodbe)

Koncesijske pogodbe, sklenjene za izvajanje strokovnih nalog posredovanja zaposlitve in strokovnih nalog posredovanja dela na podlagi določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip), ostanejo v veljavi do njihovega izteka oziroma se njihova veljavnost ob izpolnjevanju pogojev po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip) podaljša do začetka izvajanja koncesije na podlagi odločbe o podelitvi koncesije po določbah tega zakona ali do vročitve odločbe o podelitvi koncesije po določbah tega zakona.

184. člen

(preoblikovanje skladov dela)

(1) Skladi dela, ustanovljeni na podlagi določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip), se preoblikujejo v fundacije po tem zakonu v roku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona.

(2) Pogodbe o sofinanciranju dejavnosti skladov dela iz prejšnjega odstavka, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za delo, pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi do njihovega izteka.

185. člen

(vložene vloge in izdaja novih odločb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku)

(1) O vlogah za vpis v register agencij za zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči ministrstvo, pristojno za delo, po določbah tega zakona po poteku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona, v katerih morajo vložniki vlog izpolniti kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, predpisane s podzakonskim aktom iz prvega odstavka 164. člena tega zakona ter ministrstvu, pristojnemu za delo, predložiti ustrezna dokazila. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge alineje prvega odstavka 164. člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti.

(2) Delodajalci, ki so na dan začetka uporabe tega zakona vpisani v register agencij za zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06) v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona predložijo ministrstvu, pristojnemu za delo, ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena tega zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.

(3) Če ministrstvo, pristojno za delo, ugotovi, da delodajalec iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje iz 164. člena tega zakona, vpiše delodajalca v register oziroma v evidenco iz prvega odstavka 163. člena tega zakona in ga o tem pisno obvesti. Če delodajalec pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o nevpisu delodajalca v register oziroma v evidenco iz prvega odstavka 163. člena tega zakona.

186. člen

(uskladitev evidenc)

(1) Zavod uskladi evidence, ki jih vodi na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip), oziroma jih vzpostavi v skladu z določbami tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zavod razvrsti osebe, vodene v evidenci oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov, v roku treh let po začetku uporabe tega zakona v evidence, določene s tem zakonom, evidenco štipendistov pa vodi, dokler niso zaključeni vsi programi izobraževanja oziroma izpolnjene vse obveznosti oseb, ki so vodene v tej evidenci.

187. člen

(oblikovanje sveta zavoda)

Svet zavoda deluje še naprej v isti sestavi do prve konstitutivne seje novega sveta zavoda, ki se oblikuje po določbah tega zakona v roku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona.

188. člen

(uskladitev statuta zavoda)

Zavod uskladi Statut Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona.

189. člen

(uslužbenci zavoda)

(1) Javni uslužbenci zavoda, ki so na dan začetka uporabe tega zakona izpolnjevali pogoje za izvajanje storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanje zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: storitve) in imajo VI/2 raven izobrazbe, morajo najkasneje v roku pet let po začetku uporabe tega zakona pridobiti VII. raven izobrazbe, določeno v 81. členu tega zakona. Do pridobitve zahtevane VII. ravni izobrazbe lahko še naprej izvajajo storitve na delovnem mestu, ki se uvrsti v VII/1 tarifni razred po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

(2) Javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka, ki imajo na dan začetka uporabe tega zakona VI/1 raven izobrazbe, morajo zahtevano izobrazbo iz 81. člena tega zakona pridobiti najkasneje v roku pet let po začetku uporabe tega zakona. Do pridobitve zahtevane VII. ravni izobrazbe lahko ti javni uslužbenci še naprej izvajajo storitve na delovnem mestu, ki se uvrsti v VII/1 tarifni razred po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Če imajo ti javni uslužbenci več kot 15 let delovne dobe, lahko storitve izvajajo tudi, če najkasneje v roku pet let po začetku uporabe tega zakona pridobijo VI/2 raven izobrazbe v tarifnem razredu VII/1 po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

(3) Javnim uslužbencem iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki so na dan začetka uporabe tega zakona starejši od 50 let in z več kot 25 leti delovne dobe, za nadaljevanje izvajanja storitev ni treba pridobiti višje stopnje izobrazbe.

190. člen

(prevzem uslužbencev zavoda)

Zavod in ministrstvo, pristojno za delo, do začetka uporabe tega zakona skleneta sporazum o prevzemu delavcev zavoda, ki so odločali o pravicah po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip) na drugi stopnji.

191. člen

(prenehanje veljavnosti drugih predpisov)(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba prvega odstavka 51. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO in 76/08), ki določa, da se zakoncu diplomata, ki je na delu v tujini, čas bivanja všteva v zavarovalno dobo, če je bil do odhoda prijavljen na zavodu, v delu, ki se nanaša na zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino na zavodu prijavljeni manj kot šest mesecev.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba tretjega odstavka 24. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev na delu v tujini (Uradni list RS, št. 69/08) v delu, v katerem se nanaša na zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu manj kot šest mesecev ter četrti odstavek 24. člena v delu, ki določa osnovo za plačilo prispevkov prostovoljnega zavarovanje za primer brezposelnosti.

192. člen

(prenehanje veljavnosti zakona)

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se:

- za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip), uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal to področje;

- 53. c člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip) uporablja do 31. decembra 2011;

- Program Javna dela za leti 2009 in 2010 ter Program Javna dela za leto 2011 izvajata in zaključita po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip).

193. člen

(prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:

- Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/07, 85/08 in 25/09);

- Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 75/07 in 99/07);

- Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 112/06, 115/06, 95/07 in 81/09);

- Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (Uradni list RS, št. 56/07 in 10/09);

- Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 56/07);

- Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06);

- Pravilnik o nagradah in priznanjih na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/99);

- Pravilnik o načinu in postopku izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb (Uradni list RS, št. 17/99);

- Pravilnik o opravljanju nadzora nad delom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in drugih oseb na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99);

- Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za izvajanje nadzora na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99 in 103/05);

- Pravilnik za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladih dela (Uradni list RS, št. 61/05);

- Pravilnik o določitvi vrste in načina izmenjave osebnih in drugih podatkov (Uradni list RS, št. 33/00);

- Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov (Uradni list RS, št. 22/99);

- Pravilnik o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti zavarovancev, ki se začasno zaposlijo v tujini in njihovih zakoncev (Uradni list RS, št. 15/97),

uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih aktov oziroma splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil po tem zakonu, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se:

- določbe Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal to področje;

- Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/07, 85/08 in 25/09) uporablja do 31. decembra 2011;

- Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 81/09) uporablja do zaključka Programa Javna dela za leti 2009 in 2010 ter Programa Javna dela za leto 2011.

194. člen

(podzakonski in splošni akti po tem zakonu)

(1) Podzakonski akti in splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil po tem zakonu morajo biti izdani do začetka uporabe tega zakona, razen podzakonskega akta iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, ki mora biti izdan do 31. marca 2011.

(2) Šifra zavarovalne podlage za vključitev v prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti in šifra zavarovalne podlage za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti za zavarovance iz 6. alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona, se določi do začetka uporabe tega zakona.

195. člen

(uveljavitev in uporaba zakona)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe 16., 17., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja 2012.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

Našteta je vsebina, ki jo določa ta zakon, ki podrobneje ureja ukrepe države na trgu dela za zagotavljanje izvajanja storitev javne službe na področju zaposlovanja in aktivne politike zaposlovanja, sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajalce ukrepov in organizacijo. Zakon predpisuje tudi pogoje in postopke za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ureja način financiranja ukrepov ter spremljanje, evalvacijo in nadzor nad njihovim izvajanjem.

V drugem odstavku so določene ciljne skupine oseb, katerim so ukrepi iz prejšnjega odstavka namenjeni (brezposelne osebe, drugi iskalci zaposlitve, delodajalci in druge osebe, ki iščejo informacije in nasvete o pogojih in možnostih zaposlovanja na območju Republike Slovenije in Evropske unije). Kot novost je uveden pojem drugega iskalca zaposlitve z namenom hitrejšega ukrepanja države na trgu dela.

Zakon ureja del ukrepov države na trgu dela, drugi zakoni, ki posegajo na trg dela, so še zakon, ki določa zaposlovanje in delo tujcev, zakon, ki določa zaposlovanje invalidov in zaposlitveno rehabilitacijo, zakon, ki ureja malo delo, zakon, ki ureja zaposlovanje in delo na črno, ter zakon, ki ureja delovna razmerja.

K 2. členu:

Člen navaja evropski direktivi, ki se s tem zakonom deloma prenašata v naš pravni red.

K 3. členu:

V tem členu so določeni temeljni namen novega zakona za področje trga dela in temeljni cilji, ki izvirajo iz tega namena. Poglavitni namen zakona je hitrejše ukrepanje države na trgu dela in s tem povečanje varnosti brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve. Ta namen bo dosežen na način, da bo vzpostavljena mreža izvajalcev javne službe, v katero sodi vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve in postavljena jasna razmejitev ukrepov, ki se izvajajo v okviru javne službe ter programov aktivne politike zaposlovanja. To pomeni širitev javne službe, ob Zavodu RS za zaposlovanje bodo po potrebi in ob upoštevanju situacije na trgu dela na podlagi javnega razpisa vključeni tudi koncesionarji, širitev javne službe z določenimi storitvami na nove skupine oseb, predvsem na osebe, katerih zaposlitev je ogrožena. Med te osebe sodijo tisti, ki jim pogodba o zaposlitvi poteče čez tri mesece, in osebe, za katere se lahko na podlagi ustrezne dokumentacije delodajalcev domneva, da je njihova zaposlitev ogrožena.

Pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu bodo torej imele vse osebe, ki to potrebujejo, da bi se izognile brezposelnosti, obenem pa je poudarjena tudi njihova dolžnost, da same aktivno prispevajo k razreševanju svoje situacije.

Zakon z natančno določitvijo vsebine vseživljenjske karierne orientacije kot javne službe uveljavlja tudi svobodno izbiro poklica, ki je skladen s posameznikovimi kompetencami, in prispeva k odločanju na podlagi možnosti, ki jih nudi trg dela. Posameznik bo torej deležen obravnave, ki mu omogoča samostojno načrtovanje kariere, svetovanje na tej poti in po potrebi tudi poglobljeno karierno svetovanje.

Večja varnost brezposelnih oseb pa se zagotavlja tudi s povečanimi pravicami v primeru brezposelnosti, saj je predlagano denarno nadomestilo v prvih treh mesecih višje kot do sedaj, kar ob nedavnem dvigu minimalne plače, ki je denarna nadomestila že povečal, pomeni še korak naprej. Omogočena sta tudi delna brezposelnost, torej zaposlitev za krajši delovni čas ob ohranitvi sorazmernega dela pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, in delo brezposelnih oseb do višine 200 EUR ob ohranitvi pridobljene pravice do denarnega nadomestila.

Postopki obravnavanja brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve so bolj natančni in pravice oseb v teh postopkih bolj varovane. Brezposelne osebe bodo imele tri dni časa za premislek o individualnem zaposlitvenem načrtu, v primeru zavrnitve pa je uvedeno dodatno pravno varstvo v obliki upravnega postopka, kar do sedaj ni bilo urejeno.

K 4. členu:

Člen določa pravno podlago za izvajanje politike zaposlovanja ter obveznost zagotavljanja delovanja in razvoja sistema obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti z določitvijo stopnje prispevkov in obveznosti plačevanja prispevkov ter ureditve sistema nadzora nad zagotavljanjem individualnih pravic.

K 5. členu:

Podane so definicije posameznih pojmov v tem zakonu.

K 6. členu:

Državljani drugih držav članic EU so v pravicah in dolžnostih po tem zakonu izenačeni s slovenskimi državljani. Posledica takšne dikcije je, da se državljani drugih držav članic EU v postopkih uveljavljanja pravic po tem zakonu obravnavajo tako kot državljani Republike Slovenije, s čimer je zadoščeno zahtevam in pravilom, ki jih je Republika Slovenija prevzela z vstopom v Evropsko unijo.

K 7. členu:

Obveznost prijave in objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela je skladna z določbo 23. člena Zakona o delovnih razmerjih, po kateri mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela. Hkrati določba (poleg izjem na področju delovnopravne zakonodaje) vsebuje izjemo od te obveznosti, ki ni določena v Zakonu o delovnih razmerjih; tako so delodajalci omenjene obveznosti prosti v primeru, kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela.

Zavod je po drugem odstavku tega člena dolžan prosto delovno mesto javno objaviti na način, kot je določen v zakonu, ki ureja delovna razmerja.

K 8. členu:

Člen določa, kdo in pod kakšnimi pogoji se lahko šteje za brezposelno osebo po tem zakonu. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v zbirki brezposelnih oseb.

V drugem odstavku, katerega dikcija je usklajena z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, se lastnost brezposelne osebe priznava tudi državljanom tretjih držav, ki posedujejo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, prav tako pa tudi državljanom tretjih držav, ki so kot osebe z začasno zaščito oziroma osebe s statusom prosilca za mednarodno zaščito pridobile osebno delovno dovoljenje, in tistim, ki na podlagi sklenjenih mednarodnih sporazumov izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, dokler prejemajo nadomestilo.

Določba tretjega odstavka tega člena je namenjena izrednim študentom, ki so bili ob tem do prenehanja tudi v delovnem razmerju. Za brezposelno osebo se te osebe štejejo ves čas prejemanja denarnega nadomestila, prav tako pa tudi po prenehanju upravičenosti do denarnega nadomestila, vse dokler izpolnjujejo vse obveznosti, naložene brezposelnim osebam.

K 9. členu:

Člen v prvem odstavku podaja definicijo zmožnosti za delo, v nadaljevanju pa določa izjemo od tega pravila, ko za delazmožno šteje tudi osebo, ki je po področnih predpisih sicer pridobila status invalida oziroma je bila pri njej ugotovljena nezmožnost za delo, vendar je bila kljub temu zaposlena oziroma na drugi podlagi vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti in je hkrati dosegla tudi potrebno gostoto zavarovalnega razmerja ter izpolnila tudi druge pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila. Takšna oseba se za delazmožno šteje celotno obdobje prejemanja denarnega nadomestila, po izteku tega obdobja pa vse do pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti, če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje v roku 15 dni po prijavi na zavodu; dikcija predstavlja izjemo od ureditve v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

V tretjem odstavku je določeno, kdaj se brezposelna oseba šteje za začasno nezmožno za delo, omejeno pa je tudi obdobje izplačevanja denarnega nadomestila s strani zavoda; zavod izplačuje takšni osebi denarno nadomestilo enako obdobje, kot zagotavlja delodajalec nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se osebam nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila po tem zakonu izplačuje v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po zadnjem odstavku tega člena se kot za začasno nezmožne za delo štejejo tudi brezposelne osebe, ki so začasno nezaposljive zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, socialnih in podobnih težav. Mnenje o stanju teh oseb in predloge možnih ukrepov pripravijo posebne medinstitucionalne komisije.

K 10. členu:

Člen kot pogoj za pridobitev statusa brezposelne osebe po tem zakonu določa obveznost prijave brezposelne osebe pri zavodu.

K 11. členu:

Aktivno iskanje zaposlitve je eden izmed pogojev za pridobitev in ohranitev statusa brezposelne osebe po tem zakonu. Člen taksativno našteva aktivnosti, ki jih je za izpolnjevanje te obveznosti dolžna izvajati brezposelna oseba.

K 12. členu:

Člen kumulativno določa elemente, ki morajo biti podani, da se zaposlitev po tem zakonu šteje za ustrezno zaposlitev. Ta se opredeli v zaposlitvenem načrtu, in sicer z zaposlitvenimi cilji, pri določanju katerih se upoštevajo tudi dosedanje delovne izkušnje brezposelne osebe, njena morebitna dodatna znanja in zmožnosti ter možnosti te brezposelne osebe na trgu dela.

K 13. členu:

Člen kumulativno določa elemente, ki morajo biti podani, da se zaposlitev po tem zakonu šteje za primerno zaposlitev. Zavod lahko brezposelni osebi ponudi primerno zaposlitev po treh mesecih od prijave v zbirko, pod pogojem, da ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.

K 14. členu:

Člen omogoča možnost, da se pri zavodu prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po tem zakonu ne štejejo za brezposelne osebe, vendar so pravice teh oseb omejene le na pridobivanje informacij o trgu dela in zaposlovanju ter na pomoč strokovnih delavcev zavoda pri iskanju zaposlitve. Te možnosti dosedanja ureditev ni predvidevala.

K 15. členu:

V tem členu so določene vrste ukrepov, ki jih država izvaja na trgu dela in jih zakon v nadaljevanju podrobneje določa. Med ukrepe države sodijo storitve, ki jih država nudi brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve, aktivna politika zaposlovanja, sistem zavarovanja za primer brezposelnosti in zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega sistema zavarovanja. Te ukrepe zagotavlja država z izvajalci po tem zakonu in so za brezposelne osebe in druge iskalce zaposlitve brezplačne.

K 16. členu:

Ta člen določa, da se kot storitev države na trgu dela izvaja vseživljenjska karierna orientacija, ki zajema informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno in poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere. Druga storitev na trgu dela pa je posredovanje zaposlitve.

K 17. členu:

Upravičenci do storitev po tem zakonu imajo lahko pravico do dodatka za aktivnost ter do povračila poštnih in potnih stroškov in povračila stroškov v zvezi z iskanjem zaposlitve in udeležbo v programih aktivne politike zaposlovanja, ob tem pa je višina dodatka za aktivnost odvisna od trajanja vključitve v posamezen program aktivne politike zaposlovanja.

K 18. členu:

Člen določa, kaj zajema vseživljenjska karierna orientacija, ki je namenjena identifikaciji sposobnosti in kompetenc posameznih oseb in pomoči pri sprejemanju odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja. V ta namen lahko izvajalci po tem zakonu organizirajo tudi centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo. V členu so taksativno naštete aktivnosti, ki jih zajema ta storitev.

K 19. členu

Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in informiranje o možnostih zaposlovanja.

Člen opredeljuje vsebino in obseg splošnega informiranja o trgu dela, ki se brezplačno zagotavlja vsem osebam na trgu dela (tudi neaktivnim osebam, ki niso na trgu dela, a se želijo nanj ponovno vključiti). Namen splošnega informiranja je seznanitev s trgom dela in vstop na trg dela. Država zagotavlja informacije o stanju in spremembah na trgu dela, o vsebini, rokih in pogojih za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe APZ ter o postopkih in pogojih za pridobitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Informacije se lahko posredujejo v pisni obliki, v obliki telefonskih informacij ali na internetu.

Informiranje o možnostih zaposlovanja predstavlja ožjo obliko informiranja, ki je namenjena le brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve. Kot novost zakon uvaja možnost, da se informiranje o možnostih zaposlovanja nudi tudi zaposlenim osebam, katerih zaposlitev je ogrožena; skladno z definicijo so to osebe v času trajanja odpovednega roka ali osebe, v zvezi s katerimi je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njihovo delo postalo nepotrebno, ali osebe, ki so zaposlene za določen čas in jim pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece.

Informiranje o možnostih zaposlovanja posamezniku omogoča vključitev na trg dela ali zaposlitev. Med te storitve sodijo informiranje o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanje in druge oblike pomoči.

K 20. členu:

Samostojno vodenje kariere je pomembna odgovornost oseb na trgu dela, pri tem pa morajo osebe upoštevati svoje zmožnosti in kompetence ter povpraševanje delodajalcev na tem trgu. V okviru tega člena je določena možnost uporabe pripomočkov za načrtovanje in vodenje kariere, zagotavlja pa se vsem osebam na trgu dela.

K 21. členu:

Osnovno karierno svetovanje, kot je določeno v tem členu, zajema individualno pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta in pridobivanje veščin pri iskanju zaposlitve. Zdaj bo dostopno ne samo brezposelnim osebam, ampak tudi osebam, katerih zaposlitev je ogrožena.

K 22. členu:

Poglobljeno karierno svetovanje je namenjeno tistim brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, ki imajo težave pri sprejemanju odločitev o svoji poklicni poti. Praviloma takšne osebe ne zmorejo postaviti kariernih ciljev, oceniti lastnih interesov, sposobnosti in kompetenc, se ne znajdejo na trgu dela in ne vedo, v kateri smeri se usposabljati in izobraževati, ali se potrebe po vseživljenjskem učenju sploh ne zavedajo.

K 23. členu:

K veščinam vodenja kariere, kot jih določa ta člen, sodita spoznavanje lastnih interesov in identifikacija kompetenc in znanja, s katerim oseba razpolaga, in veščine odločanja o uresničevanju ciljev na področju osebne kariere.

K 24. členu:

Ta člen določa, da lahko država z izvajalci ukrepov po tem zakonu, preventivno nudi storitve vseživljenjske karierne orientacije tudi učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem v okviru posameznih šol in fakultet. To je pomembno z vidika odločanja posameznika o bodočem poklicu in vpliva izobraževalnega sistema na trg dela z vidika deficitarnih in suficitarnih poklicev.

K 25. členu:

Posredovanje zaposlitve se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela.

V okviru posredovanja zaposlitve se išče primerna zaposlitev iskalcu zaposlitve oziroma se išče primeren delavec za delodajalca. Ko se iskalcu zaposlitve najde primerna zaposlitev oziroma ko se delodajalcu, ki išče primernega delavca za zaposlitev, ta najde, se oseba napoti k delodajalcu.

Storitev je prilagojena posameznemu iskalcu, njegovemu poklicu, delovnim izkušnjam in njegovi dotedanji usposobljenosti.

K 26. členu:

Posredovanje zaposlitve se nudi brezposelnim osebam in kot novost tudi vsem prijavljenim iskalcem zaposlitve.

K 27. členu:

Zavod bo vzpostavil listo delodajalcev z negativnimi referencami. Delodajalcem, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje ali zaposlenim ne izplačujejo plač oziroma prispevkov za socialno varnost ali jih odpuščajo v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo kršijo pravice delavcev iz dela, zavod ni dolžan posredovati delavcev na objavljeno prosto delovno mesto.

Podatke o omenjenih kršitvah delodajalcev zavod pridobi od Inšpektorata Republike Slovenije za delo, z vpogledom v uradne evidence davčne uprave, upošteva pa tudi obvestila o navedenih kršitvah, ki jih podajo delavci, zaposleni pri tem delodajalcu.

K 28. členu:

Aktivna politika zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ) je v predlaganem zakonu zastavljena širše kot do sedaj, temeljni cilji pa ostajajo povečanje zaposlenosti in zmanjšanje brezposelnosti. Pravica in dolžnost brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve je, da se vključujejo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja za povečanje svoje zaposljivosti.

Poleg znanih ukrepov, kot so usposabljanje in izobraževanje, spodbude za zaposlovanje, kreiranje delovnih mest ter spodbujanje samozaposlovanja, zakon uvaja še ukrep nadomeščanja na delovnem mestu in delitve delovnega mesta.

K 29. členu:

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja, kot jih določa ta člen, so usposabljanje in izobraževanje, nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (kar je novost), spodbude za zaposlovanje, kreiranje delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja. V posebnih primerih, predvsem v času krize ali večjih neskladij na trgu dela, je v tem členu predvidena tudi možnost interventnih ukrepov na trgu dela. Ukrepi so usklajeni s klasifikacijo EU na tem področju.

K 30. členu:

Izobraževanje, kot ga določa ta člen, se lahko izvaja v obliki formalnega ali neformalnega izobraževanja.

Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc. Izvaja se kot usposabljanje in izpopolnjevanje ali kot usposabljanje na delovnem mestu. Namen formalnega izobraževanja pa je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.

V ta ukrep se vključujejo vse brezposelne osebe, prav tako pa tudi zaposleni in delodajalci.

K 31. členu:

Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta sta nova ukrepa, ki ju uvaja predlagani zakon. V okviru izvajanja ukrepa nadomeščanja na delovnem mestu se bo subvencionirala popolna nadomestitev zaposlene osebe z brezposelno osebo ali osebo, ki ni aktivna na trgu dela. Ukrep delitve delovnega mesta pa se bo izvajal v obliki subvencioniranja delne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo ali osebo, ki ni aktivna na trgu dela.

Ukrep je namenjen brezposelnim osebam in delodajalcem je ter namenjen predvsem spodbujanju vseživljenjskega učenja in spodbujanju delodajalcev k vlaganju v človeški kapital.

K 32. členu:

Spodbude za zaposlovanje so namenjene ranljivim skupinam brezposelnih oseb, ki so opredeljene med pojasnitvami pojmov v uvodnem delu zakona, in zaposlenim osebam, katerih zaposlitev je ogrožena. Spodbude se bodo izvajale v obliki subvencij za zaposlovanje ranljivih skupin brezposelnih oseb ter kot subvencije za ohranjanje zaposlitve. Tovrstne spodbude se lahko izvajajo tudi v kombinaciji z usposabljanjem.

K 33. členu:

Kreiranje delovnih mest je naslednji izmed ukrepov APZ, ki je prav tako namenjen ranljivim skupinam brezposelnih oseb. S kreiranjem delovnih mest se bo spodbujala delovna in socialna vključenost ranljivih skupin brezposelnih oseb, programi pa se bodo v največji meri izvajali pri nepridobitnih delodajalcih v obliki javnih del ali kot spodbujanje socialnega podjetništva. Ukrep se bo izvajal kot subvencioniranje začasnih zaposlitev. Namen ukrepa je povečevanje delovne sposobnosti vključenih, izboljšanje njihove usposobljenosti in delovnih veščin, ki so v javnem interesu.

K 34. členu:

Zadnji izmed predvidenih ukrepov APZ je spodbujanje samozaposlovanja, ukrep, ki je namenjen brezposelnim in iskalcem zaposlitve, katerih delovna mesta so ogrožena. Ukrep se bo izvajal kot pomoč pri samozaposlitvi, ki lahko vsebuje individualno ali skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje za samozaposlitev, in s subvencioniranjem samozaposlitve.

K 35. členu:

Člen določa pravico do prednostnega vključevanja v ukrepe APZ za osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali denarne socialne prejemke, in osebe, ki spadajo v ranljivo skupino oseb ter brezposelnih oseb, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ.

Opredelitev pojma ranljive skupine je povzeta v skladu z veljavno zakonodajo EU, kot izhaja iz pojasnitve pojmov v uvodnem delu zakona.

V katalogu izvajanja ukrepov APZ pa je mogoče to skupino za potrebe vključevanja brezposelnih oseb v posamezne ukrepe APZ razširiti.

K 36. členu:

Smernice so temeljni srednjeročni dokument za izvajanje ukrepov APZ. Obdobje, za katero bodo sprejete smernice, bo usklajeno z obdobjem sprejema makroekonomskega okvirja proračunske politike (predvideno je obdobje štirih let) in je torej krajše, kot je bilo obdobje, ki je bilo določeno v programu APZ (sedem let), ki je bil do sedaj temeljni strateški dokument na tem področju. V smernicah bodo opredeljeni namen in cilji ukrepov APZ, določena bodo sredstva za izvajanje ukrepov APZ, indikatorji ter poročanje. Smernice na predlog ministrstva, pristojnega za delo, in po predhodnem posvetu z ostalimi socialnimi partnerji sprejme Vlada RS. Korak naprej je torej uskladitev obdobja planiranja strateških ciljev (smernice) z obdobjem planiranja strateških ciljev RS na področju programskega proračuna, kjer je politika zaposlovanja pomembna razvojna politika na ravni države.

Nadalje bo za izvajanje ukrepov APZ treba sprejeti načrt, ki ga bo prav tako sprejela Vlada RS in je izvedbeni dokument, sprejet za posamezno proračunsko obdobje (dve leti). Načrt bo podrobnejši dokument v primerjavi s smernicami, v njem bodo določeni namen in cilji izvajanja posameznega ukrepa APZ v proračunskem obdobju, sredstva, prednostne ciljne skupine oseb, ki se bodo vključevale v ukrepe APZ, ter izvajalci za posamezne ukrepe. Načrt prav tako sprejme Vlada RS, na predlog ministrstva, pristojnega za delo, z načrtom pa se bodo prav tako seznanili socialni partnerji.

V okviru dokumentov za izvajanje APZ je predviden še tretji dokument – katalog. Katalog je izvedbeni dokument načrta APZ, v katerem se bodo podrobneje opredelili programi APZ, ki se izvajajo v okviru posameznih ukrepov v proračunskem obdobju.

K 37. členu:

Osebe, vključene v ukrepe APZ, so upravičene do denarnih prejemkov, ki v celoti ali deloma pokrijejo stroške vključitve v programe APZ. Osebe so upravičene do dodatka za aktivnost, do dodatka za prevoz ter do dodatka za stroške izobraževanja, višina posameznega prejemka pa je odvisna od obsega programa.

Osebe, vključene v ukrepe APZ, so upravičene tudi do povračila za stroške zdravniškega pregleda ter za povračilo stroškov za zavarovanje za primer nesreče pri delu. Bolj podrobne določbe glede denarnih prejemkov in glede povračila naštetih stroškov bodo določene v podzakonskem aktu.

K členom 38 do 46:

V okviru izvajanja programov v okviru ukrepov APZ je bilo treba ustrezno urediti vprašanje postopka izbora izvajalcev določenih storitev (zunanjih izvajalcev), h katerim izvajalci ukrepov APZ napotijo ciljne skupine (brezposelne osebe, neaktivne osebe, zaposlene, podjetja ...) z nameni, kot so na primer usposabljanje, pridobitev izobrazbe ali različnih certifikatov. Gre za postopek dodeljevanja »vavčerjev« ciljnim skupinam; te »vavčerje« »unovčijo« pri izbranih zunanjih izvajalcih, ti pa račun izstavijo izvajalcu ukrepov APZ ali drugemu izvajalcu ukrepov APZ.

Obstoječi postopki za dodeljevanje javnih sredstev, tudi sofinancirani iz evropskih virov, imajo naslednje specifike, ki otežujejo takšno delo:

– z javnim razpisom po zakonu o izvrševanju proračuna se dodeljujejo nepovratna sredstva, v zgoraj omenjenih primerih pa gre za financiranje storitve (finančni tok teče do izvajalca storitve, koristnik storitve pa je na primer brezposelna oseba, ki ji je program namenjen), prav tako je javni razpis časovno in vrednostno omejen;

– s postopki po zakonu o javnem naročanju se izbere en, cenovno najugodnejši ponudnik storitve, v zgoraj omenjenih primerih pa je treba izbrati več ponudnikov, pri čemer se upoštevajo različni kriteriji (na primer reference, vrsta storitve, kakovost storitve) in ne le cena, prav tako pa je treba upoštevati, da je cilj izbora oblikovanje seznama izvajalcev storitev, h katerim bodo različne institucije usmerjale svoje stranke;

– v okviru obstoječih postopkov je treba tudi določiti okvirna sredstva, ki so na voljo, in proračunske postavke, iz katerih se sredstva zagotavljajo, pri izvajanju programov APZ pa je najbolj racionalno, če se izberejo izvajalci ki so registrirani ter se z njimi naknadno sklepajo pogodbe v okviru različnih programov in iz različnih proračunskih postavk.

Na podlagi posebej predvidenega postopka, ki upošteva vsa načela javnega naročanja (transparentnost, nediskriminatornost ter gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev), so zunanji izvajalci storitev, izbrani na podlagi pogojev, navedenih v zakonu, vključeni v register zunanjih izvajalcev; izvajalci ukrepov APZ bodo ciljne skupine usmerjali v njihove aktivnosti.

K 47. členu:

Izkušnje izvajanja ukrepov APZ, v okviru katerih se delodajalcem subvencionirajo zaposlitve ali usposabljanja, so pokazale, da postopek po predpisih s področja izvrševanja proračuna predstavlja administrativne ovire, ki omejujejo hitro in učinkovito porabo sredstev. Postopek, kot je predviden, bo delodajalcem omogočil sprotno pošiljanje vloge za dodelitev subvencije, in sicer do porabe sredstev, pri čemer je možno sprotno povečevati sredstva, če bodo na razpolago.

K 48. členu:

Ta člen določa, da je podlaga za dodelitev subvencije za samozaposlitev zaposlitveni načrt brezposelne osebe ali osebe, katere zaposlitev je ogrožena.

K 49. členu:

Ta člen opredeljuje javna dela, ki so v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest poseben program APZ.

K 50. členu:

Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Časovna omejitev brezposelne osebe za vključenost v javna dela je eno leto, vendar pa se glede na stanje na trgu dela ta omejitev lahko podaljša, a le za skupno dve leti pri istem izvajalcu javnih del.

Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se lahko vključujejo v ukrepe javnih del, in ciljne skupine brezposelnih oseb, katerim se vključitev v ukrep javnega dela lahko podaljša, in obdobje podaljšanja, bodo določeni v katalogu.

K 51. členu:

Posebnosti pogodbe o zaposlitvi v času vključenosti v javna dela so določene v tem členu. Posebnosti se nanašajo na višino plačila za delo, trajanje dopusta in na razloge za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, medtem ko se za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove porabe uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

Udeleženci javnih del so lahko vključeni tudi v programe usposabljanja in izobraževanja, a največ do četrtine delovnega časa.

K 52. členu:

Plačilo za delo udeleženca javnih del je odvisno od njegove izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti za delo, izraženo pa je v deležu minimalne plače.

Poleg plačila za delo so udeleženci javnih del upravičeni še do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.

K 53. členu:

Člen določa, kako se delijo stroški udeležencev javnih del. Sredstva za plače udeležencev javnih del zagotavlja zavod v skladu s povprečno stopnjo brezposelnosti v občinah ali/in strukturo brezposelnih v posameznih regijah. Zavod zagotavlja tudi sredstva za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela pa tudi, kot novost, sredstva za izplačilo odpravnine ob upokojitvi udeležencem, ki so do nje upravičeni.

Naročnik oziroma izvajalec javnih del pa zagotavlja sredstva za pokritje razlike plač udeležencev, sredstva regresa za letni dopust ter materialne stroške, ki vključujejo tudi stroške prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. Naročnik oziroma izvajalec javnih del za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavlja tudi izplačilo prispevkov za socialno varnost.

K 54. členu:

Člen določa krog oseb, ki so obvezni zavarovanci za primer brezposelnosti. Veljavni zakon s področja zavarovanja za primer brezposelnosti je kot obvezne zavarovance določal le delavce v delovnem razmerju, a predpisi na drugih materialnih področjih so ta krog razširili tudi na številne druge skupine. Ker se sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ureja s tem zakonom, je bilo pri opredelitvi pojma treba upoštevati tudi obstoječe stanje. Poleg delavcev v delovnem razmerju se s tem členom kot obvezni zavarovanci tako določajo tudi osebe, ki jim je bil položaj zavarovanca priznan z zakoni, ki urejajo socialno varnost in starševsko varstvo (družinski pomočniki, upravičenci do starševskih nadomestil, starši, ki zapustijo trg dela zaradi varstva otrok), rejništvo in položaj izvoljenih ali imenovanih nosilcev javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji, če za to funkcijo prejemajo plačo.

Na novo se kot obvezni zavarovanci določajo samozaposlene osebe, ki so imele po obstoječi zakonodaji le možnost prostovoljne vključitve v zavarovanje. Samozaposlovanje je pomemben vir novih zaposlitev, ki je imel od uveljavitve obstoječega zakona v letu 1991 tudi v Sloveniji trend naraščanja. Glede na vpliv, ki ga ima obseg socialne varnosti na odločitev za samozaposlitev, je zato s tem členom predlagano, da se položaj samozaposlenih v sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti izenači s položajem zaposlenih oseb. S predlaganim načinom se odpravlja tudi neustavno stanje, po katerem je Zakon o prispevkih za socialno varnost samozaposlenim osebam kot zavezancem, ki nimajo plače, nalagal tudi plačevanje prispevkov zavarovanja za primer brezposelnosti (4. člen ZPSV, Uradni list RS, št. 5/96 s spremembami), čeprav so bili v Zakonu za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: ZZZPB) kot zavezanci za plačevanje prispevkov med fizičnimi osebami navedeni le delavci (60. člen ZZZPB), s čimer jih je postavil v položaj (ne)prostovoljnih zavarovancev.

Ker se poslovodne osebe enosobnih osebnih in kapitalskih družb in zavodov le po pravnoorganizacijski obliki opravljanja dejavnosti razlikujejo od samozaposlenih oseb, se na novo tudi njih določa kot obvezne zavarovance.

K 55. členu:

S členom se določa časovno obdobje, za katerega velja obveznost zavarovanja za primer brezposelnosti. Obstoječi zakon navedenega ni urejal, kar je v določenih primerih povzročalo pravno negotovost zavarovancev. S predlagano ureditvijo se obdobje, za katerega velja obveznost zavarovanja za primer brezposelnosti, veže na nastanek in prenehanje pravnega razmerja, ki je po določbi 54. člena podlaga za zavarovanje. Za večino pravnih razmerij, ki so po osnutku zakona podlaga za zavarovanje, že ustrezna matična zakonodaja (zakon o delovnih razmerjih, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakon o rejniški dejavnosti, zakon o socialnem varstvu..) določa, kdaj prične in kdaj preneha pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Navedeno v matični zakonodaji ni dovolj jasno urejeno le za samozaposlene osebe in poslovodne osebe enoosebnih osebnih in kapitalskih družb in zavodov. Zato je za te skupine zavarovancev to izrecno določeno s tem členom. Osnutek zakona tako določa, da se pri samostojnih podjetnikih in pri poslovodnih osebah enoosebnih družb in zavodov za pričetek pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, šteje dan vpisa v razvid samostojnih podjetnikov ali dan izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, če je takšno dovoljenje potrebno oziroma dan vpisa v poslovni register kot poslovodna oseba enoosebne osebne ali kapitalske družbe ter zavoda. Kot dan prenehanja pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje pa je za te zavarovance določen dan izbrisa iz registra oziroma pri samozaposlenih osebah tudi dan vrnitve oziroma odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali pravnomočna prepoved opravljanja dejavnosti. Za druge samozaposlene osebe se kot dan pričetka pravnega razmerja določa dan pričetka opravljanja dejavnosti , kot dan prenehanja pa dan prenehanja opravljanja samostojne dejavnosti.

K 56. členu:

Člen določa razloge, ki povzročijo prekinitev obveznega zavarovanja. Kot tak je določen suspenz pogodbe o zaposlitvi skladno z določili zakona, ki ureja delovna razmerja saj delavcem v tem času delavcu mirujejo ne le pogodbene, ampak tudi druge pravice, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej tudi pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja. V času suspenza pogodbe se delavci po predlagani ureditvi ( 57. člen osnutka zakona) lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. Prekinitev obveznega zavarovanja je nadalje predvidena za vse primere začasne prekinitve pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje. Za samozaposlene in poslovodne osebe enoosebnih osebnih in kapitalskih družb in zavodov je prekinitev obveznega zavarovanja predvidena tudi še za obdobje, v katerem so v priporu ali na prestajanju zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot šest mesecev ali zaradi služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije in v drugih, z zakonom določenih primerih prekinitve tega pravnega razmerja.

K 57. členu:

S tem členom se osebam, ki se ne morejo vključiti v obvezno zavarovanje, omogoča, da se ob izpolnjevanju posebnih pogojev (statusa) prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

K dosedanjim upravičencem do prostovoljnega zavarovanja se na novo dodaja osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Zakon o delovnih razmerjih kot instrument varstva zaposlitve v primeru določenih okoliščin, zaradi katerih delavec začasno ne more opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne dopušča prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ampak predvideva začasno mirovanje pravic in obveznosti iz pogodbe (suspenz pogodbe). Ker na podlagi Zakona o prispevkih za socialno varnost zavezanci (delodajalec in delavec) prispevke plačujejo iz bruto plače in bruto nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, plače ali nadomestila plače pa delavec v času suspenza pogodbe ne prejema, je pravna posledica suspenza pogodbe tudi začasno prenehanje plačevanja prispevkov zavarovanja za primer brezposelnosti. Navedeno pomeni, da se obdobje suspenza pogodbe ne všteva v zavarovalno dobo, od katere se odmerja denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Takšen položaj je bil za določene predvidene primere suspenza (npr. usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite) neprimeren. Pomanjkanje ustrezne pravne podlage za zavarovanje za primer brezposelnosti tudi v času suspenza pogodbe pa je postalo z razširitvijo možnosti suspenza tudi na primere, določene s kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi (novela ZDR –A, Uradni list Republike Slovenije, št. 103/2007 z dne 13.11.2007), še izrazitejše. Na novih pravnih podlagah so namreč začeli nastajati primeri, v katerih je razlog za suspenz izobraževanje in izpopolnjevanja delavca v tujini, nastop diplomatske službe in podobno, v katerih prav tako ni primerno, da se delavcem odreka možnost zavarovanja za primer brezposelnosti tudi v času suspenza pogodbe. S predlagano ureditvijo bi se položaj teh oseb izenačil s položajem, kot ga imajo v sistemu zavarovanja za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki oba za obdobje suspenza pogodbe o zaposlitvi že omogočata prostovoljno vključitev v obvezna zavarovanja.

Skladno s spremembo Zakona o zunanjih zadevah se kot osebe, ki se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, dodatno določa tudi brezposelne zakonce ali zunajzakonske partnerje diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino s tem, da se zaradi preprečitve morebitnih zlorab te pravice določa, da mora njihova prijava pri zavodu oziroma vključitev v zavarovanje za primer brezposelnosti v obdobju enega leta pred odhodom v tujino trajati vsaj šest mesecev.

Ker osnutek zakona kot obvezne zavarovance določa samozaposlene in poslovodne osebe, ki so lastniki enoosebnih osebnih in kapitalskih družb in zavodov, se opušča možnost prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje za te osebe pa tudi za druge lastnike družb. Tisti lastniki družb, ki niso poslovodne osebe enoosebnih družb in zavodov imajo namreč možnost vključitve v zavarovanje na drugi podlagi, lahko pa za pokrivanje izpada dohodkov v primeru brezposelnosti sklenejo tudi komercialno zavarovanje.

Potem, ko je Ustavno sodišče v letu 1997 (U-I-343/1997, Uradni list RS, št. 80/97) odločilo, da je tretji odstavek 15. člena ZZZPB (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94), ki je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pooblaščal, da s podzakonskim aktom določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prostovoljni zavarovanci za pridobitev pravic iz zavarovanja, ter obseg pravic in obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja, v neskladju z ustavo, saj teh vprašanj ni mogoče urejati s podzakonskim aktom, je na področju prostovoljnega zavarovanja nastopila pravna praznina. S predlaganim členom, s katerim se ureja način vključitve v prostovoljno zavarovanje, osnova za plačilo prispevkov, minimalno obdobje trajanja zavarovanja za pridobitev pravic, določenih z zakonom in pravice iz tega zavarovanja, se ta sedaj odpravlja.

Člen določa, da se osebe z določenim statusom prostovoljno vključijo v zavarovanje za primer brezposelnosti s sklenitvijo pogodbe in vložitvijo prijave v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja. Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklepa zavod po predhodni ugotoviti, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe (status, ki je podlaga za zavarovanje) mora obstajati ves čas zavarovanja. S pogodbo se določijo zlasti začetek zavarovalnega razmerja, zavarovalna osnova za plačevanje prispevkov in roki vplačevanja prispevkov Prostovoljno zavarovanje traja do prenehanja pravnega razmerja za zavarovanje ali do prostovoljnega izstopa. Prijava in odjava v/iz zavarovanja se vložita pri prijavno-odjavni službi ZZZS, pristojni po kraju prebivališča. Pri prijavi, ki jo prostovoljni zavarovanec, zavezanec za plačilo prispevkov, osebno vloži v roku najkasneje 8 dni po sklenitvi pogodbe, je potrebno prijavno-odjavni službi ZZZS predložiti pogodbo o prostovoljnem zavarovanju, ki jo ta po pregledu vrne. Tako pogodba kot prijava v zavarovanje se lahko sklepata oziroma vlagata tudi po pooblaščencu.

Prostovoljni zavarovanci plačujejo prispevke delavca in delojemalca v višinah, določenih z zakonom, ki ureja plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja. Osnova za plačilo prispevkov je enaka osnovi, od katere plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če pa te osnove nimajo, pa od povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, za katerega se plačuje prispevke (2. odstavek 135. člena zakona). Osebe, ki so bile v zavarovanje za primer brezposelnosti vključene na podlagi tega člena morajo imeti za priznanje pravice vsaj 12 mesecev zavarovalne dobe.

Pod pogoji iz tega člena imajo prostovoljni zavarovanci enake pravice kot obvezni zavarovanci.

K 58. členu:

S členom se določajo pravice, ki izhajajo iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Kot pravice iz teh zavarovanj so opredeljene pravica do denarnega nadomestila, pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leto dni pred izpolnitvijo minimalne starosti za upokojitev. Pod pojem prispevkov za obvezna socialna zavarovanja po zakonodaji sodijo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Čeprav so bili že v sedanji ureditvi zavarovanci v obdobju prejemanja denarnega nadomestila zavarovani tudi za plačilo prispevkov za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, plačilo teh dveh vrst prispevkov ni bilo uvrščeno med pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, kar predlagana ureditev odpravlja. Na novo se med pravice uvršča tudi pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leto dni pred izpolnitvijo minimalne starosti za upokojitev. Ta pravica je v dosedanji ureditvi sicer že obstajala, vendar ni bila uvrščena med pravice iz zavarovanja. Zaradi sistematičnosti ureditve se sedaj opredeljuje v tem členu s tem, da se njeno trajanje prilagaja predvidenim spremembam na področju pokojninskega zavarovanja. Predvidena ureditev v tem členu je usklajena z matičnimi predpisi o socialni varnosti, ki določajo zavarovane za posamezen primer socialnega zavarovanja.

K 59. členu:

S ciljem povečanja socialne varnosti oseb, ki so izgubile zaposlitev, se z ureditvijo v tem členu širi krog upravičencev do denarnega nadomestila. To bo prispevalo k uveljavljanju koncepta prožne varnosti, ki bo v delu o prožnosti uresničen tudi v spremembah zakonodaje, ki ureja delovna razmerja.

Krog upravičencev se s tem členom razširja na osebe, ki so bile zaposlene 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Takšna gostota zaposlitve je bistveno ugodnejša od dosedanje ureditve, po kateri so se med upravičence štele le osebe z delovnim razmerjem 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih. Na podlagi nove ureditve bodo do denarnega nadomestila postali upravičeni mnogi mlajši delavci, ki so zaradi zaposlovanja za določen čas do sedaj težko dosegali potrebno gostoto delovnega razmerja za uveljavitev pravice do nadomestila.

Na novo se določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanci pridobijo izključno na podlagi plačila prispevkov. Določba je bila potrebna zaradi različnega razumevanja pojma »zavarovanec«, na katerega je dosedanji zakon vezal pravico do denarnih prejemkov. Po določbi 16. člena dosedanjega zakona se je za zavarovanca štela brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer brezposelnosti. Ob takšni določbi in pomanjkanju izrecne ureditve glede plačila prispevkov so se tako v praksi pojavljali dvomi, koga šteti za zavarovanca: ali je to oseba, glede katere obstaja pravno razmerje, ki ga zakon določa kot podlago za zavarovanje, ne glede na plačilo prispevkov, ali pa je za priznanje statusa zavarovanca potrebno tudi plačilo prispevkov. Pri delavcih, pri katerih so zavezanci za plačilo prispevkov njihovi delodajalci in sami na plačevanje nimajo vpliva, se je tudi na podlagi sodne prakse izoblikovalo stališče, da plačilo prispevkov za priznanje statusa zavarovanca ni pravno pomembno, dvomi pa so ostali pri osebah, ki so same zavezanci za plačevanje prispevkov. Predlagana ureditev navedene nejasnosti odpravlja, v korist delavcev pa je določena tudi izjema. Tako se bo delavcem, za katere delodajalec ni plačal prispevkov, ne glede na možnost njihove izterjave, zavarovalna doba, dosežena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, v celoti vštevala v zavarovalno obdobje za odmero pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

K 60. členu:

Člen, ki ureja obdobje trajanja denarnega nadomestila glede na predhodno dobo zavarovanja, je prilagojen novemu najnižjemu obdobju gostote delovnega oziroma zavarovalnega razmerja. Tako se pravica do denarnega nadomestila v trajanju 3 mesecev pridobi za doseženo predhodno zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let, sledijo pa ji pravica v trajanju 6 mesecev za zavarovalno dobo od 5 do 15 let, 9 mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let in 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let. Še vedno se kot element za ugotavljanje trajanja pravice do denarnega nadomestila ohranja tudi starost v odvisnosti od časa predhodnega zavarovanja. Tako imajo zavarovanci, starejši od 50 let in z zavarovalno dobo nad 25 let, pravico do nadomestila v trajanju 19 mesecev, starejši od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let pa v trajanju 25 mesecev.

Opušča se dosedanja ureditev, po kateri se obdobje vključenosti v javna dela ne všteva v obdobje zavarovanja, od katerega se odmeri dolžina pravice. Če je bila ureditev ob svoji uveljavitvi primerna, pa je razvoj javnih del v smeri delovnega razmerja, ki se opravlja na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, to ureditev prerasel. Glede na to, da se od plačil, do katerih so upravičeni udeleženci javnih del, enako kot od plač obračunavajo in plačujejo prispevki za vsa socialna zavarovanja, torej tudi za primer brezposelnosti, je postala ureditev, po kateri se doba vključenosti v javna dela ne upošteva v zavarovalno dobo za odmero nadomestila, neprimerna.

K 61. členu:

S tem členom zakon določa osnovo za odmero denarnega nadomestila. Ureditev izhaja iz namena pravice, ki je posamezniku v času brezposelnosti zagotoviti dohodke v sorazmerju z njihovim vložkom v času zaposlitve. Iz tega razloga se kot osnova za odmero določa prejeta povprečna plača v obdobju pred nastankom brezposelnosti. Obdobje za izračun povprečne plače je osem mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Takšna določitev obdobja upošteva, da je minimalna zavarovalna doba za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Ker bodo zavarovanci to minimalno gostoto zavarovalnega razmerja lahko dosegli na kateri koli dan v devetem mesecu od začetka zaposlitve, bo pred mesecem nastanka brezposelnosti doseženih le osem mesecev, zato se ti določajo kot obdobje za odmero.

Zakon posebej ureja primere, ko zavarovanci v obdobju za odmero niso prejemali plače oziroma je v posebnih primerih niso prejemali za poln delovni čas.

Tako se za zavarovance, ki so pred nastankom brezposelnosti delali krajši delovni čas od polnega, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem varstvu ali predpisih o starševskem dopustu osnova za odmero določi tako, da se jim plača, ki so jo prejeli za krajši delovni čas od polnega, preračuna na poln delovni čas. V to skupino sodijo zavarovanci, ki dela s polnim delovnim časom ne morejo opravljati zaradi bolezni, invalidnosti ali starši, ki dopust za nego in varstvo otroka izrabijo v obliki delne odsotnosti z dela. Vsem tem zavarovancem delodajalci zagotavljajo plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, za razliko do polnega delovnega časa pa imajo različne pravice, odvisno od razloga, zaradi katerega delajo krajši delovni čas. Če je ta razlog bolezen, so v sorazmernem delu upravičeni do bolniškega nadomestila v breme zdravstvenega zavarovanja, ki se določi v odstotku od plače. V primeru invalidnosti so upravičeni do delne invalidske pokojnine, odmerjene v odstotku od invalidske pokojnine, ki bi jim pripadala na dan nastanka invalidnosti, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa (od 50 do 12,5 odstotka), v primeru delne odsotnosti z dela zaradi koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka pa so za razliko do polnega delovnega časa upravičeni do starševskega nadomestila, katerega osnova je lahko tudi le 55 odstotkov minimalne plače (zavarovanci, ki ne izpolnjujejo pogoja vključenosti v zavarovanje pred datumom nastopa zavarovalnega primera, izpolnjujejo pa pogoj zavarovanja 12 mesecev v zadnjih treh letih). Zaradi tako različnih upravičenj zavarovancev se kot osnova predlaga plača, preračunana na poln delovni čas. Ureditev upošteva, da so od nadomestil po navedenih pravnih podlagah plačani tudi prispevki zavarovanja za primer brezposelnosti. Izjemo glede tega predstavljajo delna invalidska pokojnina, ki se izplačuje zavarovancem, ki delajo krajši delovni čas zaradi invalidnosti. Od delne invalidske pokojnine so namreč plačani le prispevki za zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi za primer brezposelnosti. Skladno z določilom 59. člena, po katerem pridobi zavarovanec pravice izključno na podlagi plačila prispevkov, in ob upoštevanju sodne prakse, po kateri nadomestila iz naslova invalidnosti ne predstavljajo protidajatve za opravljeno delo, ampak samostojno dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in zato ne štejejo za sestavni del plače, bi se za navedeno skupino v osnovo lahko štela le dejansko prejeta plača za delo s krajšim delovnim časom. Ker bi takšna ureditev ob dejstvu, da jim pravica do delne invalidske pokojnine miruje, dokler prejemajo nadomestilo iz naslova brezposelnosti, občutno posegla v njihov socialni položaj, je zanje predlagana enaka ureditev, kot velja za ostale zavarovance, ki delajo krajši delovni čas od polnega.

Na novo je določena osnova za zavarovance, ki so v obdobju za odmero prejemali nadomestilo plače oziroma plače posamezen mesec v tem obdobju niso prejeli. V to skupino sodijo upravičenci, ki so iz razlogov, določenih v zakonih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, delovna razmerja, invalidsko zavarovanje in starševsko varstvo, upravičeni do nadomestila plače oziroma do starševskega nadomestila, pa tudi zavarovanci, ki plače posamezen mesec ali daljše obdobje sploh niso prejeli. Do sedaj se je za te zavarovance v osnovo upoštevala osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal. Zaradi pomanjkanja jasne opredelitve pojma »plača, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal« je bilo izvajanje te določbe oteženo. Zato se ureditev nadomešča z določbo, po kateri se za izračun osnove za odmero upoštevajo plače, ki so jih ti zavarovanci prejeli za zadnjih osem mesecev pred nastankom brezposelnosti. Za izračun osnove teh zavarovancev tako ni določeno časovno obdobje za odmero, ampak je pomembno le število (osem) zadnjih dejansko izplačanih plač. Izjema je predvidena za primere, ko zavarovanci pred nastankom brezposelnosti niso prejeli osmih plač. V teh primeru se pri odmeri za manjkajoče mesece upoštevajo prejeta nadomestila plač oziroma pri zavarovancu, ki ni prejemal plače, osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo.

Predlog v tem delu zasleduje tudi potrebo po odpravi administrativnih ovir, ki jih predstavlja obstoječ sistem pridobivanja podatkov o osnovi za odmero denarnega nadomestila. Od delodajalčevega osebnega izpolnjevanja obrazca o izplačanih plačah zavarovancu, ki predstavlja zamuden in nezanesljiv način ugotavljanja osnove, se želi preiti na pridobivanje podatkov o osnovni za odmero denarnega nadomestila iz uradnih evidenc. Vsi plačniki davka, ki izplačujejo dohodek iz delovnega razmerja, tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, so v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06) dolžni davčnemu organu predlagati obračun davčnih odtegljajev na dan izplačila dohodkov iz delovnega razmerja na obrazcu REK 1. Na podlagi podatkov iz tega obrazca davčni organ tako razpolaga s podatkom o bruto plači zavarovanca, od katere so bili obračunani prispevki, kar je podatek, ki je potreben za določitev osnove za odmero denarnega nadomestila. Če je zavarovanec v določenem obdobju prejemal nadomestilo plače, davčni organ na podlagi obračuna davčnih odtegljajev od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja (obrazec REK 1 b), ki mu jih posredujejo izplačevalci pokojnin, nadomestil plač in drugih nadomestil iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, razpolaga s podatkom o višini izplačanega nadomestila, ne pa tudi s podatkom o osnovi. To je eden od razlogov, zaradi katerega se v določenih primerih (če zavarovanec ni prejel plače ne v zadnjih, ne v katerih drugih osmih mesecih pred nastankom brezposelnosti) predlaga, da se v osnovo zajame nadomestilo plače. Drug razlog je v okoliščini, da se osnove, od katerih se izplačujejo nadomestila plače, v nasprotju z nadomestili ne usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov, kar je pri dolgotrajnih nadomestilih (na primer porodniško nadomestilo) za zavarovanca neugodno. Za tiste, ki v predpisanem obdobju niso prejemali ne plače ne nadomestila, pa kot način določitve osnove ostaja osnovna plača, povečana na dodatek na delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.

Ker je plača pravica za delo, opravljeno po pogodbi o zaposlitvi, upravičenci po tem zakonu pa so tudi zavarovanci, ki dela ne opravljajo na tej pravni podlagi oziroma ki pravice ne uveljavljajo na podlagi dela, ampak prostovoljnega zavarovanja, zakon na novo ureja osnovo za odmero pri teh zavarovancih. Tako je določeno, da je osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih in oseb, ki se v zavarovanje za primer brezposelnosti vključijo prostovoljno, povprečna osnova, od katere so bili v obdobju iz prvega odstavka tega člena plačani prispevki.

K 62. členu:

Socialna varnost oseb, ki so izgubile zaposlitev, se povečuje tudi z dvigom višine denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Dvig višine denarnega nadomestila se dosega na dva načina: s povišanjem odstotka od osnove za odmero in s povišanjem najnižjega zneska denarnega nadomestila.

Zakon ohranja dosedanji dve različni višini denarnega nadomestila, določeni v odstotku od osnove glede na trajanje brezposelnosti, vendar se ta odstotek zvišuje. Tako se denarno nadomestilo prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove (do sedaj 70 odstotkov), nadaljnje mesece pa v višini 60 odstotkov od osnove.

Prav tako se zvišujeta tudi najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila. Od dosedanjih 272,19 EUR bruto (212,04 EUR neto) se najnižje nadomestilo določa v višini 350 EUR bruto (260 EUR neto), najvišje pa kot trikratnik najnižjega tj. 728,00 EUR bruto (588 EUR neto). Najnižji znesek denarnega nadomestila se po predlogu ne izraža več v odstotku od minimalne plače, ampak zaradi večje razumljivosti v nominalnem znesku, ki se usklajuje po predpisih, ki urejajo usklajevanje socialnih transferjev.

Od odmerjenega denarnega nadomestila se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja ter akontacija dohodnine po predpisih, ki urejajo dohodnino.

Na novo se urejajo izjeme, pri katerih določba o najnižji višini denarnega nadomestila ne velja. Ureditev je potrebna, da se doseže pravičnejše razmerje med obsegom dela, plačilom, prejetim za to delo, oziroma osnovo, od katere se plačujejo prispevki, in višino dajatve, za katero so bili prispevki plačani. Tako se za delo, ki v povprečju ni presegalo 15 ur na teden, denarno nadomestilo odmeri sorazmerno s časom trajanja tega dela na mesec brez upoštevanja določbe o najnižjem denarnem nadomestilu.

Zakon v tem členu zaradi različnih razlogov (upravičenosti zavarovancev do nadomestila v breme zdravstvenega zavarovanja v času nezmožnosti za delo, obstoječega sistema prijav prejemnikov denarnega nadomestila v socialna zavarovanja, mirovanj pravice) izrecno določa, da pripada denarno nadomestilo zavarovancem za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega tedenskega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom. Določba se nanaša na obdobje izplačevanja denarnega nadomestila in ni povezana z razporeditvijo delovnega časa, v katerem je zavarovanec delal pred uveljavitvijo pravice do denarnega nadomestila.

K 63. členu:

Ob izpolnitvi primarnih pogojev, pridobitvi statusa brezposelne osebe in predhodni zavarovalni dobi bo zavarovanec upravičen do denarnega nadomestila le, če za nastanek brezposelnosti ne bo podana njegova krivda ali volja. Razlogi za odklonitev pravice se v predlagani ureditvi ne spreminjajo. Absolutnost pravne posledice odklonitve pravice ostaja. Takoj ko je ugotovljeno dejansko stanje, ki po svojih bistvenih elementih ustreza enemu izmed navedenih razlogov (na primer obstoj delodajalčeve izredne odpovedi), je pristojni organ dolžan ugotoviti, da niso podani pogoji za priznanje pravice, ne da bi se smel spuščati v utemeljenost ali pravilnost delodajalčevega ravnanja, ki je privedlo do prenehanja pogodbe. Odločitev o utemeljenosti ali pravilnosti delodajalčevega ravnanja je v tem primeru v pristojnosti sodišča. Ureditev upošteva, da ima delavec, če je bila odpoved delodajalca podana iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga ali če je bila podana izredna odpoved, skladno z določili zakona, ki ureja delovna razmerja, pravico zahtevati zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe do poteka roka za arbitražno odločitev ali sodno varstvo. V sodnem postopku, v katerem delavec uveljavlja nezakonitost takšne odpovedi, pa lahko sodišču predlaga izdajo začasne odredbe, ki učinkovanje prenehanja odpovedi pogodbe zadrži do odločitve sodišče o sodnem varstvu. Na navedeni način si lahko delavec, ki sicer pravice do denarnega nadomestila ne bo prejel, ohrani svojo socialno varnost. V zvezi z redno odpovedjo na strani delavca zakon ohranja izjemo, ki jo je poznal že ZZZPB, to je, da pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavi tudi oseba, ki je podala odpoved zaradi preselitve in zaposlitve zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če je kraj prebivanja oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom. K tej izjemi od splošne ureditve razlogov za odklonitev pravice, pa se dodatno določa še tri razloge, ko je pravico do nadomestila kljub delavčevi odpovedi ali sporazumni prekinitvi pogodbe, mogoče priznati. Tako se možnost priznanja pravice razširja na razloge, ko je delavec podal redno odpoved ali se sporazumel o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, zaradi neplačevanja prispevkov za socialno varnost več kot šest mesecev v zadnjih dvanajstih mesecih ali kadar je pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, podal odpoved, ker so se mu iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Prvi razlog v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti prenaša obstoječo ureditev iz zakona, ki ureja starševsko varstvo. Zaradi naraščanja števila delodajalcev, ki kršijo zakonske obveznosti glede plačevanja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in ob upoštevanju predvidenih sprememb pokojninske zakonodaje v zvezi z podaljševanjem obdobja zavarovanja, ki se upošteva pri določiti osnove za odmero pokojnine, se z drugim razlogom omogoča, da delavec lahko odpove pogodbo pri delodajalcu, ki mu predpisano obdobje ne plačuje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja brez tveganja izgube pravice do nadomestila v času brezposelnosti. Z določitvijo tretjega razloga pa se tudi v sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti nedvoumno določa, da ima delavec enake pravice, kot če bi mu pogodbo odpovedal delodajalec iz poslovnega razloga, kot mu to priznava zakon, ki ureja delovna razmerja.

Ta člen določa tudi razloge, zaradi katerih se pravica do denarnega nadomestila lahko odkloni zavarovancem, ki niso v odvisnem delovnem razmerju. V takšnem razmerju delo opravljajo samozaposlene osebe in družbeniki gospodarskih družb in zavodov, ki jih tudi osebno vodijo. Pri teh je odločitev za prenehanje poslovanja vedno odraz njihove lastne volje, če niso podane okoliščine, ki jih zakon določa za prisilno prenehanje poslovanja (stečaj). Z namenom ureditve primerljivega položaja z delavci se za te zavarovance zato določajo okoliščine, pri katerih se domneva, da je brezposelnost nastopila brez njihove volje ali krivde. Primeri takšnih objektivnih okoliščin so v zakonu navedeni primeroma in tako ni izključeno upoštevanje tudi kakšnih drugih objektivnih okoliščin. Kot razloge, za katere se ocenjuje, da v pretežni meri ne izvirajo iz sfere zavarovanca, zakon določa dlje časa trajajočo bolezen zavarovanca, izgubo poslovnega prostora, izgubo poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje, elementarno nesrečo, večjo materialno škodo na premoženju zavarovanca, insolventnost in stečaj.

Za osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje nastane upravičenost do nadomestila za primer brezposelnosti s prenehanjem pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, razlog za odklonitev te pravice pa je prostovoljni izstop iz zavarovanja.

K 64. členu:

Ta člen določa razloge, zaradi katerih zavarovancem priznana pravica do denarnega nadomestila miruje, kar pomeni, da se jim določen čas ne izplačuje. Gre za primere, v katerih zavarovanci iz različnih razlogov začasno niso aktivni iskalci zaposlitve in zavodu niso na razpolago za zaposlitev (opravljanje nadomestne civilne službe, pripora, prestajanje zaporne kazni, vzgojnega, varstvenega ali varnostnega ukrepa, odsotnost iz države) in primere, v katerih so poleg navedenega upravičeni tudi do različnih prejemkov, ki niso združljivi s prejemanjem denarnega nadomestila (prejemanje nadomestila v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi bolezni, vključitev v javna dela, v poklicno rehabilitacijo, prevzem nalog družinskega pomočnika). V vseh teh primerih lahko zavarovanci po prenehanju razlogov za mirovanje uveljavljajo preostali čas neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila.

Osnutek ohranja obstoječo ureditev, po kateri pravica do denarnega nadomestila miruje poslovodnim osebam, ki so zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejeli odškodnino ali odpravnino oziroma so do tega upravičeni, in sicer za obdobje, za katero jim odškodnina oz. odpravnina zagotavlja enake mesečne dohodke, kot so jih imeli pred prenehanjem zaposlitve. Namen ureditve je, da se zadrži izplačevanje nadomestila za čas, v katerem si brezposelne osebe socialno varnost lahko zagotovijo na podlagi drugih prejemkov. Glede na novo izrecno določbo, po kateri se čas mirovanja ne všteva v čas trajanja pravice, ki pripada zavarovancu po določbah tega zakona, se s takšno ureditvijo podaljšuje obdobje, v katerem je zavarovancu zagotovljena socialno varnost. Podobna ureditev, ki je veljala za primer, ko je bil zavarovanec po prenehanju delovnega razmerja upravičen do nadomestila zaradi spoštovanja prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti in za primer, ko je delavec prejel odpravnino, ki je presegala minimalno višino, določeno z zakonom in kolektivnimi pogodbami, se na podlagi rezultatov socialnega dialoga opušča.

K 65. členu:

Člen določa razloge za predčasno prenehanje pravice do denarnega nadomestila, dan prenehanja pravice in predlagatelja uvedbe postopka. Obenem se s tem členom pristojnemu organu daje tudi pooblastilo za odpravo pravnomočne odločbe o priznanju pravice, če je bila pravica pridobljena na podlagi nepopolnih ali neresničnih podatkov o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, in v primeru, ko je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali v okviru sodne poravnave oziroma v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu delovno razmerje prenehalo nezakonito, in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma, kadar sodišče po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Enako pooblastilo je pristojnemu organu dano tudi za primere, v katerih je pravica do denarnega nadomestila pogojena z uvedbo postopka arbitraže ali sodnega varstva ( sedma in osma alineja drugega odstavka 63. člena), zavarovanec pa po pridobitvi pravice umakne tožbo ali sklene sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlogi za predčasno prenehanje pravice, določeni s tem členom, so ponovna delovna aktivnost zavarovanca (sklenitev pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom, pričetek opravljanja dela na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, samozaposlitev ali zaposlitev v lastniški gospodarski družbi ali zavodu), uveljavitev pravic iz drugih shem socialnega zavarovanja (upokojitev, popolna izguba delovne zmožnosti s pravico do invalidske upokojitve), pridobitev dohodkov iz poslovanja lastniške ali solastniške gospodarske družbe ali zavoda, ki presegajo letno višino minimalne plače, vzpostavitev delovnega razmerja zavarovancu za obdobje od njegovega prenehanja dalje na podlagi ugotovitve, da je bilo prenehanje nezakonito, opustitev obveznosti v zvezi z opravljanjem dela med prejemanjem denarnega nadomestila in prenehanje statusa brezposelne osebe.

Postopek, v katerem se ugotavlja obstoj razlogov za predčasno prenehanje pravice, uvede pristojni organ po uradni dolžnosti.

Z namenom, da se odpravi sočasen obstoj dveh zavarovalnih podlag, na podlagi katerih se plačujejo prispevki za obvezna socialna zavarovanja, je na novo določena pravica pooblaščenega organa, da odpravi odločbo o priznanju pravice. Sočasen obstoj dveh zavarovalnih podlag za obvezna socialna zavarovanja nastopi v primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delodajalcu s sodbo naloži, da delavcu, ki je po prenehanju takšne zaposlitve uveljavil pravico do denarnega nadomestila, vzpostavi delovno razmerje od dneva njegovega prenehanja dalje. Z dnem izvršitve takšne sodbe delavec postane zavarovanec po dveh pravnih podlagah, kar je sistemsko neustrezno. Ker določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne vsebujejo ustreznih določb, na podlagi katerih bi se odpravilo opisano stanje, je bilo podlago treba določiti v tem zakonu.

V zvezi z opisano ureditvijo pa zakon zaradi varstva upravičenih interesov zavarovancev določa tudi dve izjemi. Ob obstoju teh dveh izjem se tako odločba kljub pravnomočno priznanemu obstoju delovnega razmerja za obdobje, enako obdobju prejemanja denarnega nadomestila, ne bo odpravila. Prva izjema se nanaša na primer, ko bo delavec z zahtevkom za vzpostavitev delovnega razmerja uspel zoper delodajalca, proti kateremu teče postopek likvidacije ali stečaja. Izjema izhaja iz predvidevanja, da delodajalec v takšnem pravnem položaju delavcu ne more zagotoviti vseh pravic, priznanih s sodno odločbo. Odprava odločbe o pravici iz zavarovanja bi bila zato neprimerna. Drug primer se nanaša na nezmožnost, da delavec izvršitev sodne odločbe v nekem razumnem času doseže s pomočjo predpisanih prisilnih sredstev. Tako se odločba o denarnem nadomestilu ne bo odpravila tudi v primeru, ko delavec niti v roku enega leta po uvedbi postopka za prisilno izvršitev sodbe ne bo dosegel, da bi ga delodajalec pozval nazaj na delo in mu zagotovil vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Da ne bi prišlo do izigravanja ureditve, ki v primeru najbolj grobih kršitev pri odpuščanju delavcev

(odpoved pogodbe v nasprotju z razlogi, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge predpisuje ZDR v 89. členu in odpoved v nasprotju z določbami ZDR, ki urejajo posebno varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe) pridobitev pravice veže na delavčevo zahtevo za varstvo svojih pravic v arbitražnem ali sodnem postopku, se vzpostavlja zakonska domneva, da je delavcu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji, če po pridobitvi pravice tožbo umakne ali če sklene arbitražni sporazum ali sodno poravnavo, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe. To pa je podlaga za odpravo odločbe o priznanju pravice do nadomestila.

K 66. členu:

Z namenom spodbujanja delovne aktivnosti brezposelnih oseb in razvoja fleksibilnejših oblik dela se s tem členom določa izjema, ki zavarovancu omogoča, da kljub zaposlitvi ohrani denarno nadomestilo. Izjema se nanaša na vse zavarovance, ki sicer iščejo zaposlitev s polnim delovnim časom, a sprejmejo tudi zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega. V teh primerih jim zakon omogoča ohranitev pravice do denarnega nadomestila za razliko do polnega delovnega časa. Če se jim v času takšne zaposlitve pravica do denarnega nadomestila izteče, zaposlitev pa po njenem prenehanju traja še toliko časa, da je z njo doseženo predpisano minimalno obdobje predhodnega zavarovanja, potrebno za priznanje nove pravice, lahko to uveljavijo po prenehanju zaposlitve. Pri priznanju pravice do novega nadomestila se, če je bila zaposlitev krajša v povprečju od 15 ur na teden, na podlagi 51. člena ne upošteva določba o minimalni višini denarnega nadomestila.

K 67. členu:

Tudi pri določbi o znižanju denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dodatnih dohodkov se zasleduje namen spodbujati delovno aktivnosti brezposelnih oseb oziroma ohranjati njihovo motivacijo za delo. Že obstoječa ureditev je zavarovancem omogočala, da ob prejemanju denarnega nadomestila z vednostjo zavoda lahko prejemajo tudi dodatne dohodke, ne da bi to vplivalo na njihovo višino nadomestila. Ker pa je bil znesek dodatnih dohodkov, ki niso vplivali na zniževanje, določen zelo nizko, pri 42 EUR, je zavarovance odvračal od tega, da bi si delo res našli, ali pa so ureditev, po kateri se je denarno nadomestilo zniževalo le za izplačane dohodke, izigravali tako, da so se za izplačilo dogovorili po izteku pravice. Slabost sedanje ureditve je bila tudi v neopredeljenem pojmu »dodatnega dohodka«.

Predlagatelj zakona zato v tem členu predlaga, da se prejemnikom denarnega nadomestila omogoči opravljanje dela za plačilo v znesku do 200 EUR in šele od tega zneska se denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov dodatnega dohodka. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za 10 odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dodatnega dohodka.

Na zniževanje denarnega nadomestila vplivajo dohodki, doseženi na podlagi dela. Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz nekega pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba. Iz razlogov ekonomičnosti člen vsebuje tudi določbo, po kateri se znižanje ne opravi, če bi bilo nadomestilo treba znižati za manj kot 20 EUR.

Po predlagani ureditvi se obstoj razlogov za znižanje denarnega nadomestila ugotavlja v vseh primerih, ko je zavarovanec delo opravil v času prejemanja denarnega nadomestila ne glede na to, ali je v tem obdobju plačilo tudi prejel ali pa ga bo prejel šele po obdobju izkoriščenosti denarnega nadomestila. Praviloma bo dodatni dohodek vplival na znižanje denarnega nadomestila v mesecu, v katerem je bil prejet, pri zadnjem obroku denarnega nadomestila pa je, da bi se izognili preplačilom in posledičnim terjatvam, predvideno tudi znižanje le na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo.

Predlagana ureditev ohranja obstoječo ugodnost, po kateri dodatni dohodki vplivajo le na zavarovančev neto prejemek denarnega nadomestila, ne pa tudi na osnovo, od katere se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja. Ohranitev nezmanjšane osnove za plačilo prispevkov kljub dodatnim dohodkom je v tem členu izrecno določena za prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti osnove, za ostale prispevke pa se mora urediti v matičnih predpisih. Do ureditve v matičnih predpisih se uporablja ustrezna ureditev iz 181. člena prehodnih določb.

O podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod, ki ima možnost doseganja dodatnih dohodkov preverjati v uradnih evidencah davčne uprave. Opustitev teh obveznosti ima za posledico prenehanje zavarovančeve pravice do denarnega nadomestila in vračilo vseh neupravičeno prejetih zneskov.

K 68. členu:

Zakon ohranja pravico starejših zavarovancev, da se jim po prenehanju denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev plačujejo prispevki za obvezna socialna zavarovanja, vendar je ta pravica določena v trajanju enega leta pred upokojitvijo. Osnova za plačilo prispevkov je zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec, in se usklajuje enako kot druge pravice po tem zakonu.

K 69. členu:

Zakon ohranja uveljavljeno načelo izkoriščenosti zavarovanih obdobij, ki se upoštevajo za odmero pravice do denarnega nadomestila. Če je zavarovanec denarno nadomestilo v celoti izkoristil, se pri ponovnem uveljavljanju te pravice v obdobje zavarovanja za odmero denarnega nadomestila ne všteva obdobje zavarovanja pred zadnjim prejemanjem denarnega nadomestila, prav tako pa tudi ne obdobje prejemanja denarnega nadomestila. V korist starejših zavarovancev se ohranja tudi odstopanje od tega načela s tem, da se kot takšni zavarovanci ob upoštevanju predvidenih sprememb na področju zakonodaje, ki ureja delovna razmerja in pokojninsko zavarovanje, opredeljujejo zavarovanci, starejši od 55 let in z več kot 30 leti delovne oziroma zavarovalne dobe. Njim se pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za odmero upošteva celotna dosežena zavarovalna doba, vključno z zavarovalno dobo iz naslova denarnega nadomestila.

K 70. členu:

V tem členu se določa pravica zavarovancev, ki priznanega denarnega nadomestila niso v celoti izkoristili. Ureditev, ki tem zavarovancem omogoča izkoristiti preostali del neizkoriščene pravice, je enotna za vse zavarovance, ne glede na razlog, zaradi katerega pravice niso v celoti izkoristili. Tisti zavarovanci, katerim je pravica po določbah tega zakona mirovala, lahko njen preostali del izkoristijo po prenehanju razloga za mirovanje, tisti, ki jim je prenehala, ker so se pred tem zaposlili oziroma samozaposlili, pa jo lahko izkoristijo ob ponovni brezposelnosti.

Navedena ureditev pa ne velja za zavarovance, katerim je pravica prenehala iz krivdnih razlogov, določenih v tem zakonu (na primer zaradi izgube statusa brezposelne osebe, ker so odklonili vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ali kršili obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ali ker so odklonili ustrezno ali primerno zaposlitev itd.).

K 71. členu:

Glede na to, da lahko zavarovanci, ki pravice do denarnega nadomestila zaradi mirovanja ali prenehanja niso v celoti izkoristili, pred ponovnim uveljavljanjem njenega preostalega dela dosežejo novo zavarovalno dobo, ki pri odmeri neizkoriščene pravice še ni bila upoštevana, je bilo treba urediti tudi odnos med pravico do preostalega še neizkoriščenega dela in pravico, odmerjeno od nove zavarovalne dobe. Ureditev predvideva, da se v takšnih primerih najprej izkoristi preostali del še neizkoriščene pravice, nato pa pravica, odmerjena od še neupoštevane zavarovalne dobe. Zavarovancem, ki želijo takoj uveljaviti novo pravico (na primer ker se imajo v obdobju, v katerem bi prejemali novo pravico, namen samozaposliti, nova pravica pa je po višini ugodnejša), ureditev omogoča, da se pravici do preostalega časa odpovejo. Odpoved mora biti pisna in podana do izdaje odločbe o priznanju nove pravice.

Ureditev iz tega člena ne velja za starejše zavarovance, za katere je uveljavljen odstop od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe in se jim zato ob ponovnem uveljavljanju pravica vedno odmerja od celotne dosežene zavarovalne dobe.

K 72. členu:

Splošna določba, ki določa izvajalce ukrepov iz 15. člena tega zakona, ki se zagotavljajo upravičencem. Te storitve izvajalci za upravičence opravljajo brezplačno.

K 73. členu:

Organizacijska struktura zavoda je enotna za celotno območje Republike Slovenije, zaradi lažje dostopnosti do storitev zavoda in posledično učinkovitejšega izvajanja ukrepov ter uveljavljanja pravic po tem zakonu pa zavod izvaja svojo dejavnost na sedežu (Centralna služba v Ljubljani) in po območnih službah ter njihovih izpostavah (uradih za delo), kar je določeno v statutu zavoda.

Centralna služba zavoda skrbi za koordinirano delovanje območnih služb in enotno izvajanje storitev ter drugih dejavnosti zavoda, za izvajanje katerih je zavod pristojen v skladu z določbami tega zakona in pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za delo.

Nadzor, ki po tem zakonu spada v pristojnost zavoda, izvaja zavodova služba za kontrolo in nadzor kot posebna notranja organizacijska enota zavoda.

K 74. členu:

Zavod izvaja storitve za trg dela, ukrepe APZ, upravlja sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ter zagotavlja pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti (tj. ukrepe države na trgu dela iz 16. člena tega zakona) kot javno službo.

O izvajanju teh ukrepov zavod na podlagi javnega pooblastila vodi evidence, ki jih določa ta zakon, ter vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu dela. Podatki, ki se zbirajo v informacijskem sistemu, se lahko uporabljajo za statistične in raziskovalne namene. Zavod je dolžan s temi podatki seznanjati javnost.

Zavod je pri izvajanju ukrepov APZ ter storitev po tem zakonu dolžan sodelovati s centri za socialno delo.

K 75. členu:

Člen določa organe zavoda.

K 76. členu:

Svet zavoda predstavlja organ upravljanja zavoda, katerega sestavo določa prvi odstavek tega člena. Število članov sveta zavoda ostaja nespremenjeno v primerjavi z ZZZPB, se pa po sedanjem predlogu predvideva članstvo ministrstva, pristojnega za šolstvo, in ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Člani sveta zavoda so na to funkcijo imenovani za mandat štirih let, v času trajanja mandata pa je član sveta zavoda lahko razrešen, bodisi po lastni odločitvi ali z odpoklicem (glej tretji odstavek 77. člena). Predsednik in podpredsednik sveta sta izvoljena za dve leti, in sicer iz vrst članov, ki jih imenujejo Vlada Republike Slovenije, delodajalska združenja na ravni države in reprezentativni sindikati, na način, da si našteti subjekti ti funkciji izmenjujejo. Ne morejo pa biti na funkcijo predsednika in podpredsednika sveta zavoda izvoljeni predstavniki delavcev zavoda. Za začetek delovanja sveta zavoda (tj. za materializacijo organa upravljanja) mora biti imenovanih vsaj sedem njegovih članov.

K 77. členu

Člen našteva bistvene pristojnosti sveta zavoda, ki sprejema najpomembnejše akte poslovanja zavoda, predlaga pa tudi razvojne ukrepe na področju politike trga dela in način izvajanja ukrepov na trgu dela, zlasti za brezposelne osebe.

Način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta in način njegovega dela se bosta določila v statutu zavoda.

K 78. členu:

Zadržanje izvršitve odločitve sveta zavoda je institut, ki daje članom iz vrst ustanovitelja možnost veta na odločitev sveta zavoda, za katero menijo, da ni zakonita ali skladna s sprejeto politiko trga dela. Odločitev o zadržanju izvršitve je v pristojnosti ministra, pristojnega za delo.

K 79. členu:

Člen opredeljuje funkcijo strokovnega sveta zavoda, katerega najpomembnejša naloga je obravnavanje in sprejemanje doktrine dela z brezposelnimi osebami in delodajalci. V statutu zavoda se bodo določile tudi druge naloge strokovnega sveta, način oblikovanja in njegova sestava.

K 80. členu:

Člen določa pogoje, funkcijo in način imenovanja direktorja zavoda, medtem ko se bodo naloge in pristojnosti direktorja ter dodatni pogoji za njegovo imenovanje določili v statutu zavoda.

K 81. členu:

Člen v prvem odstavku določa izobrazbene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati javni uslužbenci zavoda, ki opravljajo storitve iz 16. člena tega zakona, medtem ko bodo natančnejša vsebina, pogoji in način opravljanja strokovnega izpita, ki je eden izmed pogojev za zaposlitev teh uslužbencev, predpisani v podzakonskem aktu. Pri tem je treba opozoriti na prehodno določbo 191. člena tega zakona, ki za že zaposlene svetovalce zaposlitve, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev iz prvega odstavka tega člena, določa prehodno obdobje, v katerem morajo pridobiti zahtevano izobrazbo (glej obrazložitev 191. člena).

Tretji odstavek zavezuje uslužbence zavoda k upoštevanju doktrine dela, ki jo sprejema strokovni svet iz 79. člena zakona. Določba je pomembna zaradi zagotavljanja ravnanja uslužbencev v skladu s temeljnimi cilji in nalogami zavoda, zaradi katerih je bil ta ustanovljen.

K 82. členu:

Za opravljanje storitev iz 16. člena tega zakona se uvaja obvezno opravljanje pripravništva za javne uslužbence z doseženo VII. ravnijo izobrazbe, in sicer v obliki delovnega razmerja za določen čas trajanja pripravništva (8 mesecev) ali na volonterski način.

Javni uslužbenec, ki bo opravil obvezno pripravništvo in strokovni izpit, bo v skladu z drugim odstavkom tega člena lahko sklenil delovno razmerje na zavodu brez izpeljave postopka javnega razpisa, kar bo zavodu zagotovilo ustrezno kadrovsko zasedbo. Gre za posebno ureditev v razmerju do Zakona o delovnih razmerjih, katerega določbe o pripravništvu veljajo za vse ostale pravice in obveznosti pripravnika, ki niso drugače urejene s tem zakonom.

K 83. členu:

Člen določa vsebino in način sprejetja statuta zavoda. Vsebina, ki jo določa statut zavoda, postavlja pravila za delo in poslovanje zavoda v skladu z določbami tega zakona. Za sprejem statuta je pristojen svet zavoda, ki mora za njegovo sprejetje pred njegovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.

K 84. členu:

Zavod mora o svojem delu in porabi sredstev poročati ministrstvu, pristojnemu za delo, in sicer štirikrat letno. Člen določa tudi obvezne podatke, ki jih mora vsebovati takšno poročilo, da je v kar največji meri zagotovljena preglednost nad delovanjem zavoda ter upravičenostjo njegovih finančnih izdatkov.

Obliko poročil in njihovo natančnejšo vsebino pa bo določila pogodba, katero zakon ureja v 135. členu.

K 85. členu:

V tem členu je določeno, da se bosta lahko na podlagi pridobljene koncesije opravljali obe storitvi, določeni v 16. členu zakona, to je vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve. Za pridobitev koncesije bo treba izpolnjevati pogoje, ki bodo natančneje določeni v podzakonskem aktu, za izvajanje storitve pa glede izobrazbe velja enaka zahteva kot za uslužbence zavoda.

K 86. členu:

Člen določa koncedenta – ministrstvo, pristojno za delo, ki v imenu države izvaja vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja, ter način podelitve koncesije (javni razpis).

Trajanje koncesijskega razmerja je omejeno na tri leta, to obdobje pa bo mogoče podaljšati še za čas veljavnosti sklenjene koncesijske pogodbe; pogoji za podaljšanje bodo določeni v podzakonskem aktu in pogodbi o koncesiji.

V zadnjem odstavku je predvidena varovalka za primer, ko koncesionar v času opravljanja koncesijske dejavnosti krši predpise s področja delovnega prava in socialne varnosti. Ugotovitev navedenih kršitev pomeni razlog za nepodaljšanje koncesijske pogodbe.

K 87. členu:

Vrsto in obseg storitev, ki jih bodo izvajali koncesionarji, izbrani na javnem razpisu, bo določil koncesijski akt. Ta bo za vsako posamezno vrsto storitev določil tudi krajevna območja, na katerih se bodo te storitve izvajale (teritorialno načelo), ter število oziroma obseg koncesij na posamezno krajevno območje.

K 88. členu:

Člen določa, kaj mora vsebovati besedilo objave javnega razpisa za podelitev koncesije ter obveznost ministrstva, pristojnega za delo, da v času objave javnega razpisa vsem ponudnikom omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo in seznanitev z vsemi informacijami, ki jih ponudnik potrebuje za sestavo popolne vloge.

K 89. členu:

Vsak posamezen javni razpis za podelitev koncesije bo vodila tričlanska komisija, ki jo bo imenovalo ministrstvo, pristojno za delo, pri tem pa bo moral biti v komisijo imenovan najmanj en uslužbenec ministrstva, pristojnega za delo.

K 90. členu:

Člen določa pravico ponudnika do dopolnjevanja oziroma spreminjanja vloge do poteka razpisnega roka, nemožnost vpogleda v vloge drugih ponudnikov, ki kandidirajo na istem javnem razpisu, posledice zamude razpisnega roka in način sodelovanja ponudnika v postopku do poteka razpisnega roka.

K 91. členu:

Člen v prvih treh odstavkih določa rok za odpiranje ponudb, ki ne sme biti daljši od 30 dni po poteku razpisnega roka, javnost odpiranja ponudb, postopek in pogoje, ki jih mora upoštevati komisija pri odpiranju ponudb.

V četrtem odstavku so določeni primeri, ko organ, pristojen za podelitev koncesije, ponudbo zavrže s sklepom, v petem odstavku pa je določen rok 60 dni po zaključku javnega razpisa, v katerem mora komisija opraviti vsebinsko presojo izpolnjevanja pogojev za podelitev koncesije in sestaviti predlog za podelitve koncesij.

K 92. členu:

Z določbo prvega odstavka tega člena je zagotovljeno upoštevanje načela ekonomičnosti postopka, odločba pa vsebuje tudi rok, v katerem je treba skleniti koncesijsko pogodbo, in možnost podaljšanja tega roka v primeru obstoja razlogov, zaradi katerih izbrani ponudnik ni mogel predložiti ustreznih dokazil o izpolnjevanju vseh pogojev v roku, in ti razlogi ne izhajajo iz njegove osebne sfere. Če izbrani ponudnik tudi v podaljšanem roku ne izkaže izpolnjevanja vseh pogojev, se koncesija odvzame.

K 93. členu:

Člen določa pravno sredstvo zoper odločbo o podelitvi koncesije ter priznava lastnost stranke v upravnem sporu le tistemu ponudniku, ki je bil stranka že v postopku izdaje odločbe.

K 94. členu:

Že sklenjena koncesijska pogodba se šteje za nično po splošnih pravilih obligacijskega prava, posebej pa je nastop ničnosti določen tudi za primer, če je bila odločba pravnomočno odpravljena in je bil v postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.

Ničnost se ugotavlja po uradni dolžnosti, ugotavlja pa jo ministrstvo, pristojno za delo.

K 95. členu:

Določene so bistvene sestavine pogodbe o koncesiji, zahteva pa se tudi njena obličnost, prav tako njenih sprememb in dopolnitev. V nasprotnem primeru je pogodba nična.

K 96. členu:

O svojem delu in porabi sredstev, prejetih iz naslova opravljanja koncesijske dejavnosti, mora koncesionar poročati ministrstvu, pristojnemu za delo, in sicer štirikrat letno. Določene so bistvene sestavine poročila, medtem ko se bosta oblika in podrobnejša vsebina poročila določili v koncesijski pogodbi.

K 97. členu:

Register o podeljenih koncesijah, katerega vsebina je določena v prvem odstavku, vodi ministrstvo, pristojno za delo. Podatki, zbrani v registru, so javni, razen podatkov, ki se po predpisih, ki urejajo osebne podatke, štejejo za osebne podatke.

K 98. členu:

Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo določila zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače.

Drugi odstavek vsebuje prepoved koncesionarju, da odpove koncesijsko pogodbo zaradi kršitev koncedenta; v tem primeru jo lahko odpove le, če je posledica neizpolnjevanja koncedentovih obveznosti iz koncesijske pogodbe onemogočeno izvajanje koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha zaradi prenehanja koncesionarja (razen v primeru prenosa koncesije na koncesionarjevega pravnega naslednika s strani koncedenta) in tudi z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja.

K 99. členu:

Določen je postopek prenosa koncesije na koncesionarjevega pravnega naslednika. Prenos koncesije se izvrši pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena, vendar le za preostali čas njenega trajanja. Pravni naslednik koncesionarja s koncedentom sklene koncesijsko pogodbo po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije.

K 100. členu:

Člen določa razloge za odvzem koncesije in postopek odvzema.

K 101. členu:

Način podelitve koncesije in druga vprašanja, ki se pojavljajo glede koncesijskega razmerja, se bodo natančneje določili v podzakonskem aktu, v tem členu pa je našteta bistvena vsebina, ki jo bo urejal podzakonski akt.

K 102. členu:

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je izvajalec storitve vseživljenjske karierne orientacije, v okviru ukrepov APZ pa izvaja ukrep nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanja in izobraževanja, predvsem za zaposlene osebe.

Sklad za izvajanje teh aktivnosti sklene z ministrstvom, pristojnim za delo, pogodbo iz poglavja o financiranju ukrepov na trgu dela in izvajalcev ter vračilo sredstev.

K 103. členu:

Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti so v novi ureditvi prevzele vlogo skladov dela iz ZZZPB. Fundacije se bodo ustanavljale z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti oseb (udeležencev fundacije, ki so zaposlene osebe) ter za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela. Ustanovili pa jih bodo lahko strokovna združenja, združenja delodajalcev, zbornice in sindikati.

K 104. členu:

Za ustanovitev, delovanje in prenehanje fundacije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ustanove, razen za posamezna vprašanja, ki so drugače urejena s tem zakonom.

K 105. členu:

Člen določa minimalni znesek ustanovitvenega kapitala, ki mora biti vsaj 50.000 EUR, kar naj bi omogočalo nemoteno in učinkovito izvajanje aktivnosti za katere je fundacija ustanovljena.

K 106. členu:

Člen določa vire sredstev za financiranje aktivnosti fundacije.

K 107. členu:

Fundacije bodo lahko del sredstev za izvajanje namena, za katerega so ustanovljene, pridobile tudi od države. Obseg sredstev, namenjen za izvajanje dejavnosti fundacije, bo država določila v načrtu APZ. Država bo objavila razpis za sofinanciranje programov.

K 108. členu:

Člen vsebuje obveznost poročanja fundacije o porabi dodeljenih sredstev, ki jih je fundacija pridobila od države. Oblika in podrobnejša vsebina poročil se določita v pogodbi iz poglavja o financiranju ukrepov na trgu dela in izvajalcev ter vračilo sredstev tega zakona, v pogodbi pa se določi tudi nadzor nad porabo teh sredstev.

K 109. členu:

Organ upravljanja fundacije je programski svet, katerega članstvo je določeno v drugem odstavku tega člena. V programskem svetu so člani ustanovitelja, predstavnika socialnih partnerjev in predstavnik zavoda oziroma ministrstva, če gre za fundacijo, ki deluje za posamezne dejavnosti.

K 110. in 111. členu:

Vzpostavlja se evidenca fundacij, ki je (razen osebnih podatkov) javna, določena pa je tudi obvezna vsebina te evidence.

K 112. členu:

Člen vsebuje splošno določbo, s katero je določeno, da se storitve in ukrepi APZ brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve zagotavljajo na podlagi prijave pri zavodu, če zakon ne določa drugače.

K 113. členu:

S tem členom se ureja zaposlitveni načrt kot pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov. V zaposlitvenem načrtu brezposelna oseba in izvajalec ukrepov skupaj opredelita primerno in ustrezno zaposlitev brezposelne osebe, časovno opredelita njene aktivnosti pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve in migracijsko območje iskanja zaposlitve. Zaposlitven načrt se pripravi tudi za prijavljene zaposlene osebe, katerih zaposlitev je ogrožena. Prvi skrajšani zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se pripravi ob prijavi. Z njim se opredeli ustrezna zaposlitev za osebo in način njenega aktivnega iskanja ter druge obveznosti. Ob tem se tudi oceni, ali je poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo treba pripraviti takoj ali kasneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz 78. člena tega zakona, najkasneje pa v štirih mesecih po prijavi. Zaradi varstva pravnega položaja osebe je določeno, da si oseba lahko pridrži rok treh delovnih dni, preden podpiše zaposlitveni načrt, in s tem prevzame tudi obveznost, da bo sledila sprejetim dogovorom oziroma podanim predlogom vključitve v ukrepe APZ. Za primere, ko soglasje o predlagani vsebini zaposlitvenega načrta ne bi bilo doseženo, svetovalec pa bi pri predlogu vztrajal, je brezposelni osebi dana možnost zahtevati izdajo odločbe. Odločba se bo izdala s smiselno uporabo določil zakona, ki ureja splošni upravni postopek, oseba pa bo zoper takšno odločbo lahko uveljavljala pravno varstvo in tako dosegla, da predlog preizkusi tudi instančni organ, ki je v tem primeru ministrstvo, pristojno za delo. Če bo predlog svetovalca potrjen tudi na instančni stopnji, bo oseba imela možnost zaposlitveni načrt s spornim predlogom bodisi podpisati bodisi odkloniti podpis; v tem primeru bo odklonitev privedla tudi do prenehanja statusa brezposelne osebe. Ureditev pomembno krepi položaj brezposelne osebe, saj je imela po obstoječi ureditvi odklonitev podpisa zaposlitvenega načrta takojšnjo neposredno posledico izgubo statusa brezposelne osebe in se je utemeljenost odklonitve podpisa presojala šele po izdaji odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb.

Priprava in vsebina zaposlitvenega načrta bosta natančneje urejeni v podzakonskem aktu.

K 114. členu:

Člen določa, da imajo brezposelne osebe pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ na podlagi zaposlitvenega načrta. Ta ni potreben, kadar bo tako izrecno določeno v Katalogu APZ. Vključitev v ukrep lahko predlaga oseba ali izvajalec ukrepov. Če do dogovora ne pride, velja enako kot pri zaposlitvenem načrtu: oseba lahko zahteva izdajo odločbe, o pritožbi zoper odločbo pa odloči ministrstvo, pristojno za delo.

Obstoječa ureditev ni določala pristojnega sodišča, pri katerem bi oseba, nezadovoljna z dokončno upravno odločbo, lahko zahtevala sodno varstvo. To je povzročalo sodne spore o pristojnosti med delovnim, upravnim in rednim sodiščem. Pomanjkljivost se odpravlja z izrecno določitvijo, da je osebam sodno varstvo v tem postopku zagotovljeno v upravnem sporu.

Skladno s predlagano novo ureditvijo postopkov za izbiro zunanjih izvajalec ukrepov APZ se določa, da je akt o vključitvi pogodba ali napotnica. Vrsta akta o vključitvi se opredeli v katalogu APZ. Pri vključevanju se upoštevajo prednostni ciljni skupini, določeni v 36. členu zakona, in kriteriji, primeroma navedeni v tem členu (stanje na trgu dela, stroški vključitve, osebne, poklicne in druge sposobnosti osebe, želje, če so utemeljene in jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju, razpoložljiva finančna sredstva in realne možnosti zaposlitve po zaključeni aktivnosti).

K 115. členu:

Ob opustiti ureditve, ki je določala obvezno vsakodnevno triurno prisotnost osebe na dogovorjenem naslovu (ti. rezidenčna prisotnost) in je s tem praviloma omogočala, da je oseba isti ali vsaj naslednji dan prejela poslano poštno pošiljko, je bilo treba urediti tej spremembi prilagojeni način vzpostavljanja kontaktov z brezposelno osebo. S tem členom se tako ureja izjema od vročanja, določena z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, nanaša pa se na vročanje vabil, napotnic za zaposlitev in drugih dokumentov, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta. V primerih pošiljanja navedenih dokumentov se bo po predlagani ureditvi štelo, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Posebna ureditev je potrebna zaradi narave naštetih dokumentov, ki ne dopuščajo vročanja, pri katerem ima naslovnik možnost dvigniti pošiljko v roku 15 dni od puščenega sporočila o prispetju pošiljke. Za primer: poštno pošiljanje napotnic za zaposlitev ob dejstvu, da zakon, ki ureja delovna razmerja, določa rok pet dni za prijavo na objavljeno prosto delovno mesto, z vročanjem po ZUP ne more bilo učinkovito in kot tako onemogoča ustrezno izvajanje ene od ključnih nalog zavoda tj. posredovanje zaposlitev. Zavod pri napotitvah na prosta dela sicer uporablja obveščanje po telefonskih SMS-sporočilih, a v vseh primerih to ni mogoče.

K 116. členu:

Člen ureja posebnosti pri vključitvi brezposelnih oseb v javna dela. Skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, predlog zakona določa, da se javno delo opravlja na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, in določa razloge za prenehanje pogodbe, ki so prilagojeni naravi tega dela.

K 117. členu:

S tem členom se ureja postopek za ugotavljanje začasne nezaposljivosti tistih brezposelnih oseb, ki se po določbah tega zakona (10. člena) zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, socialnih in drugih podobnih težav štejejo kot začasno nezmožne za delo. Ureditev je namenjena varstvu teh oseb, saj opisane težave lahko predstavljajo resno oviro pri neposredni zaposlitvi, jih pa po veljavni ureditvi ni mogoče upoštevati kot razlog za oprostitev zahtevanih aktivnosti brezposelnih oseb. Brez ustrezne zakonske podlage tako navedene težave lahko privedejo do izgube statusa brezposelne osebe in s tem posredno tudi do izgube denarnih pomoči, vezanih na ta status, in do položaja, ko postane oseba, potrebna pomoči, v celoti prepuščena sama sebi. Da se to prepreči in se osebam v opisanem položaju zagotovi potrebna strokovna pomoč, je s tem členom določeno, da strokovni delavec zavoda za osebe, za katere se domneva, da utegnejo imeti takšne težave, začne postopek pred komisijo, ki jo sestavljajo strokovni delavci zavoda, socialni delavec in rehabilitacijski svetovalec. Ta komisija, po potrebi tudi s sodelovanjem delavcev z drugih strokovnih področij ali po pridobitvi mnenja zdravnika, ki izvaja zdravstveno zaposlitveno svetovanje, oceni težave brezposelne osebe in na podlagi mnenja o razlogih pripravi predloge možnih ukrepov ter aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelne osebe. Z mnenjem se seznani brezposelna oseba, in če ta soglaša s predlaganimi aktivnostmi, se osebo po dogovoru v zaposlitvenem načrtu odstopi v obravnavo centru za socialno delo, kjer se ji zagotovi potrebna strokovna pomoč. Zakon izrecno določa, da v primerih, ko bi bila oseba ob odstopu centru za socialno delo prejemnik denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ne veljajo določbe zakona, ki urejajo mirovanje oziroma prenehanje te pravice, ampak se ji nadomestilo izplačuje do izteka pravice.

K 118. členu:

Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti se uveljavljajo po določbah te točke zakona in določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. O pravici do denarnega nadomestila enako kot v obstoječi ureditvi odloča zavod, spremenjena pa je stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi. Ker je pritožba devolutivno pravno sredstvo (pravica višjega organa, da prevzame zadevo iz pristojnosti nižjega organa), je splošno pravilo določanja pristojnosti, da o pritožbi ne more odločati organ, ki je izdal prvostopenjsko odločbo. Na ta način se zagotavlja tudi upravna instančna pot. Dosedanja ureditev, po kateri je o pritožbi odločal isti organ (zavod), ki je izdal tudi odločbo prve stopnje, je bila glede na opisano pravno naravo pritožbe neprimerna. S spremembo se ureditev ustrezno popravlja tako, da kot organ, pristojen za odločanje o pritožbah proti vsem odločbam, ki jih po pravilih upravnega postopka izda zavod, odloča ministrstvo, pristojno za delo, kot najvišji upravni organ na tem upravnem področju. Sodno varstvo je zavarovancem oziroma drugi brezposelni osebi, zagotovljeno pri sodišču, pristojnem za socialne spore.

O pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se odloča na vlogo zavarovanca. Z namenom odprave administrativnih ovir se omogoča, da se vloga vloži ne le pisno, ampak tudi po elektronski poti.

Pritožba zoper odločbo o pravici do denarnega nadomestila ne zadrži izvršitve.

K 119. členu:

S tem členom se določa materialni rok, v katerem mora zavarovanec uveljaviti pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Rok ostaja enak kot v obstoječi ureditvi, tj. 30 dni, vendar ni več vezan izključno na prenehanje delovnega razmerja, ampak na prenehanje zavarovanja. Navedeno spremembo je narekovalo dejstvo, da do pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti niso upravičeni le delavci v delovnem razmerju, ampak tudi obvezni in prostovoljni zavarovanci, ki pravice ne uveljavljajo na podlagi delovnega razmerja (na primer samozaposlene osebe). Sprememba glede okoliščine, od katere začne teči rok za prijavo, in vložitev zahtevka obenem zajema tudi primere, v katerih delavcem s prenehanjem delovnega razmerja ne preneha tudi zavarovanje za primer brezposelnosti. Takšni primeri, v katerih zavarovanci po prenehanju delovnega razmerja še naprej ostanejo zavarovani za primer brezposelnosti, so na primer upravičenost do starševskega dopusta in nadomestila po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, vključenost v zaposlitveno rehabilitacijo po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali upravičenost delavca, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, do nadomestila še največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje. V takšnih primerih, ko zavarovanje po prenehanju delovnega razmerja ni prekinjeno, zakon tek roka za prijavo veže na datum prenehanja zavarovanja.

Posebej so urejeni še primeri, ki se upoštevajo kot objektivni razlogi, ki preprečijo začetek teka roka za prijavo. Kot takšni so določeni upravičenost do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, prestajanje pripora, opravljanje vojaških nalog oziroma nalog za zaščito in reševanje ter bolezen, ki zavarovanca ne upravičuje do nadomestila iz naslova zdravstvenega varstva, mu pa lahko objektivno prepreči pravočasno prijavo.

Zamuda roka po predlagani ureditvi nima več za posledico izgubo pravice. Namesto izgube pravice je določeno, da se skupna dolžina prejemanja nadomestila samo skrajša, in sicer za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju zavarovanja oziroma razloga za mirovanje roka za prijavo.

Za zavarovanca, ki se namerava po izgubi zaposlitve ponovno zaposlitvi v roku 30 dni, se rok za prijavo izteče pred dnevom ponovne zaposlitve.

K 120. členu:

Člen za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki so vsebovani v uradnih evidencah, predpisanih s tem zakonom, napotuje na uporabo zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakona, ki ureja davčno tajnost, in zakona, ki ureja davčni postopek. Kljub ustreznim določbam v teh predpisih ureditev v tem členu upravljavcu evidenc izrecno nalaga tudi, da mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti sledljivost na način, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebi so bili podatki posredovani, komu so bili posredovani, kdaj so bili posredovani, na kakšni podlagi in za kakšen namen, ter dolžnost varovanja osebnih podatkov tako, kot to nalagajo predpisi s tega področja.

K 121. členu:

Člen določa namene, zaradi katerih se vodijo in vzdržujejo podatki, določeni s tem zakonom. Kot takšni so opredeljeni potreba za odločanje o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za izvajanje storitev in vključevanje v ukrepe APZ, izdelavo zaposlitvenega načrta, izvajanje nadzora in za spremljanje, načrtovanje in vodenje politike na področjih, določenih s tem zakonom, ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.

K 122. členu:

Člen določa vrste evidenc, ki se vodijo po določbah tega zakona. Poleg že obstoječe evidence brezposelnih oseb in evidence oseb, vključenih v ukrepe APZ, se na novo določa evidenca iskalcev zaposlitve, evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive, evidenca delodajalcev z negativnimi referencami in evidenca poslovnih subjektov, prejemnikov javnih sredstev na podlagi določb tega zakona. Opušča se ločeno vodenje evidence oseb, ki jim pravice po tem zakonu začasno mirujejo, in evidence oseb, vodenih po drugih zakonih. Za to zadnjo evidenco je v prehodnih določbah predvideno prehodno obdobje treh let, v katerem se morajo osebe iz te evidence ustrezno razvrstiti v evidence, določene s tem zakonom.

K 123. členu:

Člen določa vsebino evidenc oziroma nabor podatkov, ki se zbirajo v vsaki od evidenc, določenih s tem zakonom.

K 124. členu:

S členom so določeni upravljavci uradnih evidenc podatkov, od katerih zavod pridobiva podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti, določenih z zakonom, urejena pa je tudi pravna podlaga, ki omogoča povezavo s temi evidencami na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nadalje je z ureditvijo v tem členu izvajalcem ukrepov omogočeno, da lahko za namene izvajanja storitev in ukrepov APZ od zavoda pridobivajo podatke iz evidenc, ki jih potrebujejo za namene izvajanja storitev in vključevanja oseb v ukrepe APZ, pri čemer pa je zavodu naloženo, da pri posredovanju podatkov po tej določbi upošteva načelo sorazmernosti.

K 125. členu:

Člen določa, da lahko zavod posreduje podatke iz evidenc, ki jih vodi na podlagi tega zakona, le pod pogojem, da ima prosilec za pridobitev podatkov podlago v področnem ali drugem zakonu, in le tiste podatke, za katere je to določeno v tem predpisu.

K 126. členu:

S členom so določeni roki hrambe podatkov v posamezni evidenci in način ravnanja s podatki v evidencah po preteku teh rokov.

K 127. členu:

S členom se ureja vpis v evidenco brezposelnih oseb. Člen določa, da se mora iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti status brezposelne osebe, prijaviti na zavodu. Prijava je lahko osebna ali v elektronski obliki, z uporabo sistema e-storitev, ki ga je z namenom odprave administrativnih ovir razvil zavod. Pogoje in način prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave zavod predpiše s splošnim aktom, izdanim v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Prijava v evidenco se omogoča tudi tujcu, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom.

K 128. členu:

Člen določa, da se vpis v evidenco oseb, vključenih v ukrepe APZ, opravi na podlagi pogodbe ali napotnice.

K 129. členu:

Člen opredeljuje razloge, zaradi katerih se oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključenih v ukrepe APZ. Glede na njihovo naravo je razloge mogoče razvrstiti v dva sklopa. V prvega sodijo razlogi, zaradi katerih na strani osebe niso več podani vsi predpisani elementi, ki opredeljujejo pojem brezposelne osebe iz 9. člena tega zakona, tj. nastanek delovnega razmerja, samozaposlitev, ustanovitev enoosebne družbe, udeležba v dobičku lastniške oziroma solastniške družbe, ki presega zakonsko predpisani cenzus, upokojitev, status kmeta po določbah tega zakona, status dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, pripor ali prestajanje zaporne kazni v trajanju šest mesecev ali več ali začasna nezmožnost za delo. Ti razlogi sledijo določbi, da morajo biti pogoji za pridobitev statusa brezposelne osebe izpolnjeni ves čas vodenja v evidenci brezposelnih oseb. V drug sklop sodijo razlogi, ki izhajajo iz neizpolnjevanja predpisanih obveznosti brezposelne osebe ali pogodbenih obveznosti oziroma obveznosti, sprejeti z vključitvijo v določen program aktivne politike zaposlovanja. Tako se oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, če odkloni vključitev v program ukrepov APZ ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program ukrepov APZ, če odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve, če ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa, če dela ali je zaposlena na črno oziroma je delala ali bila zaposlena na črno, če ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom, ali če odkloni podpis zaposlitvenega načrta.

Kot izjemi od splošne ureditve razlogov za prenehanje vodenja v evidencah sta predvidena zaposlitev prejemnika denarnega nadomestila za krajši delovni čas od polnega, ki je uveljavil pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila, in vključitev brezposelne osebe v program APZ, ki se izvaja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V prvem primeru se oseba kljub zaposlitvi še naprej vodi v evidenci brezposelnih oseb, dokler se ji izplačuje nadomestilo in dokler aktivno išče zaposlitev do polnega ali s polnim delovnim časom, v drugem primeru pa se oseba kljub zaposlitvi še naprej vodi v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja.

S predlogom zakona je dosedanja ureditev, po kateri je vključitev v programe APZ imela za posledico mirovanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, zožena le na primere vključitve v programe, ki se izvajajo s sklenitvijo delovnega razmerja. Skladno s takšno ureditvijo ta člen izrecno določa, da je le vključitev v ta program razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, vključitev v druge programe APZ pa za osebo ne pomeni spremembe statusa brezposelne osebe, ampak le začetek vodenja v dveh evidencah sočasno.

Ob splošnih razlogih je kot razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, določen tudi razlog izpolnitve pogodbe o vključitvi oziroma iztek programa, v katerega je bila oseba vključena.

K 130. členu:

Zakon v tem členu določa postopek, ki se uporabi za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in oseb, vključenih v programe APZ, kadar je ugotovljen obstoj razlogov, določenih v prejšnjem členu. Ureditev z namenom racionalizacije stroškov poslovanja upošteva, da sta obe obravnavani evidenci uradni evidenci in da je njun upravljavec dolžan skrbeti, da podatki v teh evidencah ustrezajo dejanskemu stanju, saj potrdila, ki se izdajajo v skladu s podatki javne evidence po določbah zakona, ki ureja upravni postopek (ZUP), veljajo namreč za javne listine. Skladno z usmeritvami ZUP, da se podatki, potrebni za izvajanje nalog v okviru javnega pooblastila, v čim večji meri pridobivajo iz uradnih evidenc, Zavod tako od upravljavcev uradnih evidenc, v katerih se vodijo podatki, ki predstavljajo pravna dejstva, ki so podlaga za vodenje oziroma prenehanje vodenja v evidencah. Če iz tako pridobljenih podatkov izhaja, da se je oseba zaposlila ali samozaposlila, upokojila ali se vključila v obvezna socialna zavarovanja na podlagi statusa kmeta ali kot edini družbenik družbe ali zasebnega zavoda, bo zavod temu ustrezno uskladil podatke v svojih evidencah, osebo pa o tem obvestil in ji na njeno zahtevo izdal potrdilo o prenehanju vodenja v evidencah. Obvestilo se vroča skladno z zakonom, ki ureja poštne pošiljke, vzpostavljena pa je domneva, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave obvestila od pošiljatelja. Ker temelji v navedenih primerih prenehanje vodenja na avtomatizirani uporabi podatkov, ki ima za posameznika določene pravne učinke, člen določa, da lahko posameznik za varstvo svojih interesov kadar koli zahteva spremembo podatka, na katerem temelji prenehanje vodenja, in izdajo potrdila, ki ustreza dejanskemu stanju. Na podlagi te zahteve organ skladno z določili ZUP izda spremenjeno potrdilo ali odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo podatka. Ta odločba se vroča po splošnih pravilih ZUP, sodno varstvo pa je osebi zagotovljeno v okviru upravnega spora.

Navedena ureditev je predvidena le za primere, pri katerih je verjetnost, da bi bil podatek, na katerem temelji prenehanje vodenja v evidenci, napačen, zanemarljiva. Za vse druge razloge prenehanja vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in /ali evidenci oseb, vključenih v programe APZ, je predpisana izdaja odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Odločbo izda zavod in jo vroči po določbah ZUP, ki veljajo za osebno vročitev, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za delo. Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, lahko oseba sproži upravni spor.

Za primere, ko je o prenehanju vodenja v evidenci odločeno z odločbo, zakon ohranja ureditev, po kateri se oseba šest mesecev po dokončnosti odločbe ne more ponovno prijaviti pri zavodu.

K 131. členu:

Člen ureja vpis v evidenco iskalcev zaposlitve. Enako kot za vpis v evidenco brezposelnih oseb je vpis mogoč osebno ali po elektronski poti.

K 132. členu:

S členom sta kot razloga za prenehanje vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve predvideni odjava po lastni volji in okoliščina, da se oseba v obdobju šest mesecev po prijavi niti enkrat osebno ni javila pri zavodu, kar se ugotavlja po uradni dolžnosti. O prenehanju vodenja osebe v evidenci po uradni dolžnosti se obvesti oseba in se ji na njeno zahtevo izda potrdilo. Pravno varstvo osebe je urejeno na enak način, kot je pojasnjeno v komentarju k 131. členu.

K 133. členu:

Podrobnejšo ureditev glede prijave in odjave uredi minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.

K 134. členu:

Člen določa vire, iz katerih se po načelih vzajemnosti in solidarnosti financirajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Kot vir financiranja so določeni prispevki delavca in delodajalca, ki jih od predpisane osnove plačujejo delavci, delodajalci, prostovoljni zavarovanci in drugi zavezanci, določeni s tem zakonom. Če vplačani prispevki ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se po predlagani ureditvi sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov. Prispevki zavarovanja za primer brezposelnosti se vplačujejo v proračun Republike Slovenije, glede vprašanj postopka v zvezi s plačevanjem prispevkov ter pravic in obveznosti zavezancev pa ureditev napotuje na zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.

K 135. členu:

Čeprav je ZZZPB matični zakon, s katerim se ureja socialno zavarovanje za primer brezposelnosti, določa le zavarovance in deloma zavezance za plačilo prispevkov (60.člen), ostale elemente sistema obveznega zavarovanja, kot so vrsta prispevkov, osnove za plačevanje prispevkov in pobiranje prispevkov, pa ne ureja oziroma njihovo ureditev neustrezno prepušča zakonu o prispevkih za socialno varnost in drugim zakonom. To pomanjkljivost predlog Zakona o urejanju trga dela odpravlja s členi od 135. do 139.

S členom se določa osnova za plačilo prispevkov zavarovanja za primer brezposelnosti. Praviloma naj bi bila osnova enaka osnovi, od katere zavarovanci za primer brezposelnosti plačujejo tudi prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izjema je predvidena pri osebah, ki se bodo prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti vključile ne da bi se obenem vključile tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje je kot osnova za plačilo prispevkov določena višina povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, za katerega se plačuje prispevek. Tako določena osnova upošteva, da Statistični urad RS podatke o povprečni plači v RS objavlja 21. v mesecu za pretekli mesec, prispevke za tekoči mesec pa je po veljavnih predpisih potrebno plačati do 15-ega v naslednjem mesecu.

K 136. členu:

Člen določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca. Zavezanci za ta prispevek so zavarovanci sami z izjemo zavarovancev, ki opravljajo rejniško dejavnosti in tistih, ki so zapustili trg dela zaradi nege štirih ali več otrok. Za navedene zavarovance je zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca Republika Slovenija.

K 137. členu:

Člen določa zavezance za plačilo prispevkov delodajalca. Zavezanci za plačilo tega prispevka so delodajalci zavarovancev, za katere zakon v 54. členu določa obveznost zavarovanja, z določenimi izjemami. Takšna izjema so samozaposlene in poslovodne osebe enoosebnih družb in zavodov, ki so kot »svoji delodajalci« sami zavezani tudi za plačilo prispevkov delodajalca. Kot zavezanec za plačilo prispevka delodajalca je za zavarovance, ki so upravičeni do delnega plačila za izgubljen dohodek po predpisih, ki urejajo socialno varnost, določena pristojna občina, za zavarovance, katerim Zavod za zdravstveno zavarovanje po prenehanju pogodbe o zaposlitvi plačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je določen Zavod za zdravstveno zavarovanje, za zavarovance, ki so po prenehanju delovnega razmerja upravičeni do starševskega nadomestila in tiste, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, je določena Republika Slovenija in za zavarovance, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, Zavod za zaposlovanje. Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca za osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje, so zavarovanci sami.

K 138. členu:

Financiranje drugih ukrepov iz 15. člena tega zakona se lahko zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije, proračuna lokalnih skupnosti, iz evropskih strukturnih skladov in drugih evropskih virov.

K 139. členu:

Izvajalci ukrepov za pridobitev sredstev sklenejo pogodbo s pristojnim ministrstvom.

K 140. členu:

Člen določa primere, ko ima zavod pravico zahtevati vračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in zneske po vrstah, ki jih lahko zavod terja v posameznih primerih.

V petem odstavku je določen rok vračila neupravičeno izplačanega denarnega nadomestila, ki je 30 dni od dne dokončnosti odločbe, v primeru zamude tega roka pa zavezanec za vračilo omenjenega zneska dolguje tudi zakonite zamudne obresti.

K 141. členu:

Razlog, zaradi katerega lahko izvajalci ukrepov zahtevajo vračilo sredstev, izplačanih iz naslova APZ, je lahko nenamenska poraba teh sredstev ali kršenje sprejetih pogodbenih obveznosti. Obveznost in način vračila sredstev sta določena v pogodbi, ki je bila podlaga za izplačilo, in določilih Obligacijskega zakonika. Od osebe, vključene v ukrep APZ, se zahteva vračilo tistih sredstev, porabljenih za izvajanje ukrepa, za katera je tako določeno s pogodbo o vključitvi v ukrep.

K 142. členu:

Glede načina in časa vračila neupravičeno prejetega denarnega nadomestila ali sredstev aktivne politike zaposlovanja lahko izvajalec ukrepov in dolžnik skleneta dogovor, pri katerem se upoštevajo premoženjske razmere in socialni položaj dolžnika fizične osebe, pri dolžnikih pravnih osebah pa plačilna nezmožnost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere dolžnik ni mogel vplivati. Posebej je določena tudi možnost odloga plačila, katerega obdobje je daljše v primeru dolžnikov fizičnih oseb.

V četrtem odstavku je določen način vložitve in postopek odločanja o predlogu za odlog plačila oziroma obročnega plačila dolga. Pritožba zoper dogovor o vrnitvi oziroma zoper zavrnitev dolžnikovega predloga ni mogoča.

K 143. členu:

Podrobnejši kriteriji glede odpisa dolga se bodo določili s podzakonskim aktom, ki ga bo sprejel minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za finance.

K 144. členu:

Določena je obveznost ministrstva, pristojnega za delo, da spremlja učinkovitost in uspešnost ukrepov, na podlagi kazalnikov, ki jih določi v strateških dokumentih, smernicah APZ za štiriletno obdobje, v štiriletnem makroekonomskem razrezu sredstev za proračunske politike, v sprejetem dveletnem proračunu RS in dveletnem načrtu APZ.

Ministrstvo, pristojno za delo, izvajanje ukrepov spremlja na podlagi rednih in izrednih poročil izvajalcev po tem zakonu, ki so Zavod RS za zaposlovanje, koncesionarji, fundacije in Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje. Prav tako so izvajalci dolžni poročati o izplačanih državnih pomočeh, na način in v rokih, kot jih določajo predpisi iz področja državnih pomoči.

K 145. členu:

Ta člen določa obveznost ministrstva, pristojnega za delo, da enkrat letno Vlado RS in ostale socialne partnerje seznani z izvajanjem ukrepov po tem zakonu. To je novost in omogoča socialnim partnerjem bolj aktivno vlogo pri izvajanju ukrepov, še posebej aktivne politike zaposlovanja. Tako bodo socialni partnerji, ob tem da so vključeni v pripravo smernic kot temeljnega strateškega dokumenta, pripravo proračuna, ki določa sredstva za izvajanje politike zaposlovanja in financiranje ukrepov po tem zakonu, lahko oblikovali tudi svoja priporočila za izvajanje ukrepov na operativni ravni.

Debata bo potekala v okviru Ekonomsko socialnega sveta in se bo nanašala na izvajanje v preteklem obdobju in načrtih za tekoče obdobje. Zakon ne določa posebnega načina poročanja Vladi RS, saj to poteka že v okviru zaključnega računa proračuna RS.

K 146. členu:

Ta člen določa oblike vrednotenja ukrepov po tem zakonu, ki so lahko predhodna, vmesna ali naknadna vrednotenja. Predhodno vrednotenje, ki ga izvede zunanji izvajalec, je podlaga za pripravo glavnega programa proračuna RS za štiriletno in dvoletno obdobje, smernic APZ in načrta APZ na srednjeročni in letni ravni ter upošteva trenutno stanje na trgu dela in predvidevanja za naslednje obdobje.

Vmesno vrednotenje, ki ga prav tako izvede zunanji izvajalec, je namenjeno merjenju uspešnosti in učinkovitosti ukrepov in njihovega vpliva na doseganje zastavljenih ciljev ter podlaga za morebitne popravke ukrepov s ciljem povečanja njihove učinkovitosti.

Naknadno vrednotenje je namenjeno merjenju uspešnosti in učinkovitosti izvedenih ukrepov in njihovega prispevka k doseganju zastavljenih ciljev. Izvede ga zunanji izvajalec.

Vrednotenje lahko poteka tudi na ravni posameznih programov in vključuje nove eksperimentalne metode, primerjalne analize in druge načine merjenja učinkovitosti in uspešnosti.

K 147. členu:

Nadzor po tem zakonu izvajata ministrstvo, pristojno za delo in zavod, prekrškovni organ pa je Inšpektorat RS za delo.

K 148. členu:

Ministrstvo, pristojno za delo, po tem zakonu izvaja dve vrsti nadzora, in sicer finančnega ter inšpekcijskega.

K 149. členu:

Člen določa obseg finančnega nadzora.

K 150. členu:

Inšpekcijski nadzor, ki se bo izvajal kot strokovni nadzor, obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

Člen ustanavlja posebno notranjo organizacijsko enoto Inšpektorata RS za delo, ki bo izvajala strokovni nadzor nad izvajanjem tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Nadzor bodo izvajali inšpektorji za področje zaposlovanja.

Postopek se v skladu s tretjim odstavkom tega člena vodi po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, razen v primerih, ki jih ta zakon ureja drugače.

K 151. členu:

Člen določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati inšpektor za področje zaposlovanja. Inšpektor mora med ostalimi izpolnjevati tudi pogoj najmanj petih let delovnih izkušenj na področju zaposlovanja in uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Gre za posebno ureditev v razmerju do zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.

Poleg navedenega se v drugem odstavku tega člena zahteva obvezno preverjanje usposobljenosti inšpektorja vsaka tri leta.

K 152. členu:

V tem členu je določeno področje strokovnega nadzora nad izvajalci ukrepov po tem zakonu, medtem ko je v drugem in tretjem odstavku določena še dodatna vsebina nadzora nad koncesionarji in delodajalci, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku.

K 153. členu:

Strokovni nadzor se opravlja v dveh oblikah: kot redni nadzor najmanj vsaki dve leti, medtem ko se izredni nadzor opravi le na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, in brezposelne osebe ali njenega zakonitega zastopnika oziroma druge osebe s položajem stranke v postopku. Na takšen način se zagotavlja kontinuiteta preverjanja zakonitosti in strokovnosti poslovanja izvajalcev ukrepov po tem zakonu ter delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku.

K 154. členu:

Člen določa obseg nadzora, ki ga opravlja zavod, ter določa obveznost poročanja zavoda o opravljenem nadzoru.

K 155. členu:

Člen v prvem odstavku določa področje nadzora zavoda in način uvedbe postopka nadzora, ki se vodi po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, razen v primerih, določenih s tem zakonom. Nadzor opravlja zavodova notranja nadzorna služba.

Preverjanje namenske porabe sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ, poteka v skladu z nacionalno zakonodajo.

V tretjem odstavku je določen tudi način opravljanja nadzora, bodisi z vpogledom v uradne evidence ali na kraju samem.

K 156. členu:

Določena je vsebina nadzora nad osebami, prijavljenimi v evidencah, ki jih vodi zavod po tem zakonu. Gre za nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za uveljavljanje pravic po tem zakonu ter iz njih izhajajočih obveznosti.

K 157. in 159. členu:

Člena določata, kdo izvaja nadzor ter pogoje za nadzornika. Način izvajanja te vrste nadzora bo podrobneje določen s podzakonskim aktom.

K 158. členu:

Člen določa pravico nadzornika do uporabe podatkov iz uradnih evidenc in podatkovnih baz zavoda in drugih državnih organov, drugih zavodov in organizacij. Nadzornik pa ima pravico in dolžnost sodelovati s centri za socialno delo, delovnimi inšpektorji, davčnimi in drugimi organi.

V drugem odstavku je določena obveznost izvajalcev ukrepov, da posredujejo podatke, ki so pomembni za izvajanje nadzora zavoda.

K 160. in 161. členu:

Zavod preverja tudi namensko porabo sredstev APZ, ki jih dodeljuje zunanjim izvajalcem in osebam ter delodajalcem, vključenim v programe APZ. Določeni so tudi ukrepi, ki jih zavod lahko izreče, če ugotovi nepravilnosti pri porabi sredstev.

K 162. členu:

Tudi sklad po vzoru zavoda izvaja nadzor nad preverjanjem namenske porabe sredstev APZ.

K 163. členu:

Člen opredeljuje posamezne pojme, ki jih vsebuje to poglavje, in sicer v skladu z določbami Direktive 2008-104-ES.

K 164. členu:

Delodajalec, ki želi opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, mora pred začetkom opravljanja te dejavnosti izpolnjevati določene pogoje. Če je imel delodajalec že prej registrirane druge dejavnosti, je pogoj, da delodajalec v zadnjih dveh letih ni kršil delovnopravne in socialne zakonodaje, če je v tem času že posloval. Prav tako ne sme imeti neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov. Ostale pogoje bo podrobneje določil minister, pristojen za delo, v podzakonskem aktu, izpolnjeni pa bodo morali biti ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.

K 165. členu:

Člen zaradi uskladitve z določbami Direktive 2008-104-ES določa obveznosti delodajalca, ki niso določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja.

Delodajalec mora v času trajanja zaposlitve delavcu zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja, ki pripadajo delavcu v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Namen te obveznosti delodajalca je, da se delodajalec obveže, da bo pri sklepanju delovnega razmerja upošteval določbe delovnopravne zakonodaje in delavcu zagotovil minimalno raven pravic, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Nadalje delodajalec po končani napotitvi delavcu, ki bi se želel zaposliti pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, v ničemer ne sme omejevati svobodne izbire delodajalca.

Prepoved opravljanja drugih dejavnosti, za katere je delodajalec (poleg dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom) registriran, je namenjen preprečevanju zlorab, saj delodajalec delavcem, ki jih napotuje na delo k drugemu uporabniku, ne more nalagati dela, ki bi sodilo pod drugo dejavnost, ki jo delodajalec poleg dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom opravlja na podlagi vpisa v Poslovni register RS. Prav tako ni dovoljeno, da bi delodajalec s temi delavci opravljal delo, ki ga je pridobil na podlagi civilne pogodbe, to pomeni, da bi delavce sicer lahko napotil k uporabniku, ne more pa sam z njimi opravljati storitev.

Zakon pa določa tudi prepoved, da bi delodajalec od delavca, katerega bi napotil na delo k drugemu uporabniku in se po končanem obdobju napotitve morebiti pri slednjem dogovoril za redno zaposlitev tega delavca, zahteval plačilo ali druge vrste povračilo. Dejavnost zagotavljanja dela delavcu pri tretjih delodajalcih ima namreč vpisano v Poslovnem registru RS, zato je dodatno plačilo delavca za »uslugo« izključeno.

K 166. členu:

Obveznosti uporabnika so prav tako povzete po Direktivi 2008-104-ES.

62. člen Zakona o delovnih razmerjih določa pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnika in delavca. Delavec mora opravljati delo po navodilih uporabnika, oba pa sta dolžna v času napotitve upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerjih, določbe kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Če uporabnik krši te obveznosti, ima delavec pravico odkloniti opravljanje dela. Če krši omenjene obveznosti delavec, je mogoče zoper delavca sprožiti postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti oziroma postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu.

Uporabnikovi obveznosti omogočanja seznanitve delavca s prostimi delovnimi mesti pri uporabniku in zagotovitve enake možnosti delavca za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku, določa že zakon, ki ureja delovna razmerja, vendar pa je, glede na to, da gre za eno bistvenih zahtev Direktive 2008-104-ES, smiselno in potrebno ti obveznosti določiti tudi v ZUTD (določene pa niso sankcije za primer kršitve obveznosti, saj bi bilo njihovo podvajanje nesistemsko in nepotrebno).

K 167. členu:

Člen določa, za koga se dejavnost lahko opravlja. Spoštovano je načelo svobodne gospodarske pobude, saj lahko delodajalci, ne glede na določbe tega zakona, v okviru svojih potreb po organiziranju delovnega procesa v skladu s civilnopravnimi predpisi in ob upoštevanju delovnopravne zakonodaje drug drugemu posojajo delavce.

K 168. in 169. členu:

Člena določata način vpisa v register oziroma evidenco, postopek pa poteka v skladu s pravili splošnega upravnega postopka.

Pogoj za začetek opravljanja dejavnosti je izpolnitev obveznosti delodajalca, da se vpiše:

– v primeru delodajalca s sedežem na območju Republike Slovenije – v register domačih delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, in

– v primeru delodajalca s sedežem v drugi državi članici EU – v evidenco tujih delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku.

Pogoj za vpis v register je odločba ministrstva, pristojnega za delo, medtem ko je pogoj za vpis v evidenco le predložitev dokazil, da delodajalec, ki prihaja iz ene od držav članic EU, to dejavnost že opravlja v matični državi. Razlog za takšno ureditev je v tem, da mora Republika Slovenija tujim delodajalcem zagotoviti možnosti opravljanja dejavnosti tudi na območju Republike Slovenije v skladu z načelom prostega pretoka storitev. Po drugi strani pa se krog potencialnih tujih delodajalcev, ki bi dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku opravljali na območju Republike Slovenije, oži na tiste delodajalce, ki to dejavnost že opravljajo in so za njeno opravljanje ustrezno registrirani v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji.

K 170. členu:

Člen določa bistvene podatke, ki jih morata vsebovati register oziroma evidenca.

K 171. členu:

Člen določa obveznost delodajalca, da v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti takoj obvesti ministrstvo, pristojno za delo, ter obveznost dokončanja že začetih poslov, da se odvrne morebitna škoda, ki bi nastala zaradi njihove neizvršitve.

Nadalje je delodajalcu, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, določena tudi obveznost posredovanja končnega poročila in izročitve celotne dokumentacije v zvezi z vpisom v register oziroma evidenco. Delodajalcu, vpisanemu v register, pa v tem primeru ni treba vrniti odločbe o vpisu v register.

K 172. členu:

Izbris delodajalca iz registra oziroma evidence se lahko opravi po uradni dolžnosti ali na predlog, člen pa v prvem odstavku določa tudi razloge za izbris. V nadaljevanju je določen nadaljnji postopek izbrisa.

V četrtem odstavku je kot posledica izbrisa iz registra oziroma evidence iz prvega odstavka tega člena predviden odlog ponovnega vpisa v register oziroma evidenco, njegova dolžina pa je odvisna od teže kršitve, zaradi katere je bil izbris izvršen.

K 173. členu:

S podzakonskim aktom bo natančneje določen postopek vpisa v register oziroma evidenco, člen pa našteva bistvene elemente, ki jih je treba urediti v podzakonskem aktu.

K 174. členu:

Člen določa obveznost poročanja in posredovanja podatkov in pojasnil na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo. Smisel takšne ureditve je v sprotnem preverjanju učinkovitosti in rezultatov delodajalcev na tem področju ter preverjanju izpolnjevanja vseh pogojev za opravljanje te dejavnosti.

K 175. členu:

V sklopu kazenskih določb je kot prekršek določena opustitev obveznosti posredovanja podatkov glede prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela.

Vse kazenske določbe predvidevajo nižje globe za delodajalce z manj kot 10 zaposlenimi ter predvidevajo tudi globe za odgovorne osebe pravnih oseb.

K 176. členu:

V sklopu kazenskih določb je kot prekršek določen primer, ko koncesionar opravlja dejavnost brez koncesijske pogodbe.

K 177. členu:

V okviru dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku so predvidene globe za kršenje obveznosti delodajalca.

K 178. členu:

Prav tako so predvidene globe za kršenje obveznosti uporabnika.

K 179. členu:

Glede na potrebe v praksi so predvidene globe tudi za primere opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, kadar to opravlja poslovni subjekt oziroma oseba, ki ni vpisana v predvideni register ali evidenco.

K 180. členu:

O vlogah, ki so jih osebe vložile zaradi uveljavljanja pravic po ZZZPB-1, tj. pred uveljavitvijo tega zakona, je v skladu z načeloma zakonitosti in pravne varnosti ter ob upoštevanju prepovedi retroaktivnosti treba odločiti po določbah ZZZPB-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Določba je pomembna tudi z vidika spoštovanja načela varstva pridobljenih pravic in zagotavlja zavarovancem pravno varnost. Na podlagi tega načela se nespremenjen ohranja tudi položaj oseb, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah ZZZPB-1 tako, da se jim omogoča status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje. Glede na to, da se odločanje na drugi stopnji prestavlja na ministrstvo, pa je treba urediti tudi, kdo odloča o pritožbah, ki so vložene po začetku uporabe novega zakona.

K 181. členu:

Določba je potrebna, ker bo osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za posamezna socialna zavarovanja v bodoče urejena v področnih zakonih. Glede na to, da takšne ureditve še ni, pa je bilo v prehodnem obdobju potrebno določiti osnovo v tem zakonu.

K 182. členu:

Prvega septembra 2007 je stopil v veljavo novi Zakon o štipendiranju, ki je iz ZZZPB-1 črtal poglavje o štipendiranju. Zoisove štipendije so se do tedaj izplačevale po določbah ZZZPB-1, zato je bilo treba upravičencem do teh štipendij zagotoviti izplačevanje štipendij na način in v višini, kakršna izhajata iz izdanih odločb o priznanju pravice do Zoisove štipendije. Omenjeni način izplačevanja za te upravičence ostane v veljavi do zaključka njihovega izobraževanja, zaradi katerega so pridobili pravico do Zoisove štipendije.

K 183. členu:

Koncesionarji, ki so pridobili koncesijo za izvajanje strokovnih nalog posredovanja zaposlitve in strokovnih nalog posredovanja dela na podlagi določb ZZZPB-1, bodo lahko to dejavnost opravljali do izteka omenjenih pogodb oziroma se bo njihova veljavnost ob izpolnjevanju pogojev po ZZZPB podaljšala do začetka izvajanja koncesije na podlagi odločbe o podelitvi koncesije oziroma do vročitve odločbe o podelitvi koncesije po določbah tega zakona.

K 184. členu:

Določba omogoča že ustanovljenim skladom dela prehodno obdobje za preoblikovanje v fundacije po tem zakonu, in sicer v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. Glede na to, da imajo skladi dela z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjene veljavne pogodbe o sofinanciranju njihove dejavnosti, je bilo treba določiti, da te pogodbe, ki so bile sklenjene pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi do njihovega izteka.

K 185. členu:

Glede na to, da se za opravljanje dejavnosti zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku postavljajo novi pogoji, je treba urediti prehod na novo ureditev.

K 186. členu:

Določba je potrebna zaradi uskladitve obstoječih evidenc z novo ureditvijo evidenc iz VII. poglavja tega zakona.

K 187. členu:

Določba je potrebna zaradi zagotavljanja kontinuiranega izvrševanja zakonsko določenih pristojnosti sveta zavoda.

K 188. členu:

Zavod RS za zaposlovanje mora v zakonsko postavljenem roku uskladiti statut z določbami tega zavoda. Glede na obseg sprememb in novosti, ki jih uvaja ZUTD, je čas, potreben za izvedbo te uskladitve, ocenjen na šest mesecev od začetka uporabe tega zakona.

K 189. členu:

Sistemizacija delovnih mest zavoda je že dolgo časa nespremenjena in svetovalci zaposlitve so razporejeni na različna delovna mesta z različnimi ravnmi izobrazbe, kar ne ustreza več dejanskemu stanju na tem področju. Glede na razvoj in povečanje zahtevnosti dela svetovalca zaposlitve je bilo treba v ZUTD zvišati zahtevano raven izobrazbe svetovalca zaposlitve, in sicer se za opravljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije, priprave na zaposlitev in posredovanja zaposlitve zahteva VII. raven izobrazbe. Prehodna določba je namenjena omenjenim svetovalcem zaposlitve, ki morajo v določenem roku pridobiti zahtevano univerzitetno izobrazbo, kot to določa materialna določba tega zakona. Do poteka rokov iz prvega in drugega odstavka pa lahko še naprej opravljajo dela na delovnem mestu, na katero so razporejeni v skladu s pogodbo o zaposlitvi.Za javne uslužbence z doseženo VI/1 ravnijo izobrazbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona več kot 15 let delovne dobe, pa je določena obveznost, da najkasneje v roku pet let po začetku uporabe tega zakona pridobiti VI/2 raven izobrazbe v tarifnem razredu VII/1 po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V tretjem odstavku tega člena je predvidena izjema od tega pravila, in sicer javnim uslužbencem iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki so na dan začetka uporabe tega zakona starejši od 50 let in z več kot 25 leti delovne dobe, za nadaljevanje izvajanja storitev, ni treba pridobiti višje stopnje izobrazbe.

K 190. členu:

Glede na to, da se odločanje na drugi stopnji z zavoda prestavlja na ministrstvo, bo ministrstvo prevzelo uslužbence zavoda, ki so delali na tem področju.

K 191. členu:

Določba je potrebna zaradi ureditve položaja zakoncev diplomatov v zvezi s prostovoljnim vstopom v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti v tem zakonu.

K 192. členu:

Z dnem začetka uporabe ZUTD bo prenehal veljati ZZZPB-1, s tem da je bilo zaradi istočasnega sprejemanja sistemskega predpisa na področju urejanja študentskega dela treba do začetka uporabe tega zakona podaljšati veljavnost tistim določbam ZZZPB-1, ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom.

53c. člen ZZZPB je potrebno obdržati v veljavi do konca leta 2011, saj se programi APZ po tem zakonu začnejo izvajati šele z začetkom leta 2012.

Do začetka uporabe ZUTD se aktualna Programa javnih del v Republiki Sloveniji za leti 2009 in 2010 ter za leto 2011 še ne bosta zaključila, zato je bilo potrebno obdržati v veljavi tudi določbe ZZZPB, ki se nanašajo na to področje.

K 193. členu:

Z dnem uveljavitve ZUTD prenehajo veljati tudi vsi podzakonski akti, izdani na podlagi ZZZPB, vendar pa je bilo potrebno podaljšati njihovo uporabo do uveljavitve podzakonskih aktov po tem zakonu, razen v primerih, če bi določbam tega zakona nasprotovali.

Uporabo Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06) v delu, ki se nanaša na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, pa je bilo zaradi istočasnega sprejemanja sistemskega predpisa na področju urejanja študentskega dela potrebno podaljšati do sprejetja zakona, ki bo urejal področje študentskega dela.

Prav tako je bilo potrebno podaljšati uporabo pravilnikov, ki natančneje urejata izvajanje APZ in financiranja javnih del. Ukrepi APZ se bodo do 31. 12. 2011 izvajali po ZZZPB, zato je potrebno podaljšati tudi veljavnost Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/07, 85/08 in 25/09). Do začetka uporabe ZUTD se aktualna Programa javnih del v Republiki Sloveniji za leti 2009 in 2010 ter za leto 2011 še ne bosta zaključila. Glede na to, da je pravna podlaga za izvajanje obeh programov tudi Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 81/09), je ta pravilnik potrebno obdržati v veljavi do zaključka izvajanja omenjenih programov.

K 194. členu:

Zaradi zagotavljanja izvajanja pravic in postopkov in da bi se izognili pravni praznini, je treba nove podzakonske akte po ZUTD izdati do začetka uporabe tega zakona, razen podzakonskega akta, ki bo določil normative in standarde za izvajanje storitev in metodologijo za oblikovanje cen storitev. Rok za izdajo slednjega je 31. 3. 2011.

V enakem roku pa je potrebno določiti tudi potrebne šifre zavarovalne podlage, kar je (tehnični) pogoj za začetek izvajanja prijav v prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti oziroma za izvajanje sprememb pri krogu obveznih zavarovancev za primer brezposelnosti.

K 195. členu:

Zakon naj bi se začel uporabljati na začetku leta 2011. Vendar pa je okvir storitev in ukrepov APZ drugačen od sedaj veljavnega, zato je treba predvideti daljše obdobje za prehod na novo ureditev. Glede na to, da je izvajanje ukrepov APZ vezano na proračunsko obdobje, se bodo do datuma, navedenega v tem členu, ukrepi APZ izvajali v skladu z določbami ZZZPB-1 in veljavnim programom ukrepov APZ, ki je bil sprejet na podlagi Proračuna Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Nova struktura ukrepov APZ, ki jo uvaja ta zakon, pa se bo v skladu z zavezujočimi pravnimi podlagami in v okviru sprejetih finančnih okvirov začela izvajati po izteku tekočih ukrepov, t.j. 1. januarja 2012. Predvidenih je še nekaj drugih izjem, ki zahtevajo daljše prehodno obdobje.

IV. PRILOGE

- osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona.

1. 1. Pravilnik o dodatku za aktivnost in nadomestilu stroškov pri izvajanju storitev za trg dela ter denarnih prejemkih in stroških v času vključenosti v ukrepe aktivne politike zaposlovanja - OSNUTEK

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in tretjega odstavka 37. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o dodatku za aktivnost in nadomestilu stroškov pri izvajanju storitev za trg dela ter denarnih prejemkih in stroških v času vključenosti v ukrepe aktivne politike zaposlovanja

1. člen

(uvodna določba)

Ta pravilnik ureja vrsto in višino denarnih prejemkov oseb, upravičenih do storitev za trg dela in oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi APZ) ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda in povračila stroškov za zavarovanje za primer nesreče pri delu v zvezi z vključitvijo v posamezne programe aktivne politike zaposlovanja.

2. člen

(predmet urejanja)Predmet urejanja tega pravilnika so:

- dodatek za aktivnost

- nadomestilo za potne in poštne stroške,

- dodatek za prevoz,

- dodatek za stroške izobraževanja,

- povračila stroškov zdravniškega pregleda in

- povračila stroškov za zavarovanje za primer nesreče pri delu.

3. člen

(dodatek za aktivnost)

(1) Dodatek za aktivnost je denarni prejemek, ki je namenjen osebam, vključenim v storitve za trg dela iz 16. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljnjem besedilu: zakon) in ki v celoti ali deloma pokrije stroške v zvezi z iskanjem zaposlitve, vključevanjem v storitev za trg dela in z udeležbo v programih aktivne politike zaposlovanja.

(2) Dodatek za aktivnost pripada brezposelnim osebam, ki so vključene v programe vseživljenjske karierne orientacije iz 18. člena zakona , ki trajajo _______ur ali več in ne pomenijo zaposlitve.

(3) Dodatek za aktivnost pripada osebam, ki so vključene v programe APZ, ki trajajo 100 ur ali več in ne pomenijo zaposlitve.

(3) Osebe, vključene v programe vseživljenjske karierne orientacije , ki trajajo ___ ur ali več ter osebe, vključene v programe APZ, ki trajajo 100 ur ali več, so upravičene do dodatka za aktivnost za vsako uro dejanske prisotnosti v programu. Višina dodatka za aktivnost se določi v Katalogu iz četrtega odstavka 36. člena zakona in ne more biti nižja kot 1,00 euro in ne višja kot 5,00 eurov na uro dejanske prisotnosti v programu. Udeleženec je lahko upravičeno odsoten največ 50 % od načrtovane udeležbe v mesecu. Za upravičeno odsotnost se šteje zlasti bolezen, smrt v družini in poziv na sodišče. Oseba je dolžna o tem obvestiti izvajalca programa do konca meseca oziroma najpozneje v treh dneh po prenehanju razloga in podati o tem izjavo.

(4) Dodatek za aktivnost izplača upravičencu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) mesečno za pretekli mesec.

4. člen

(nadomestilo za potne in poštne stroške)

(1) Brezposelni osebi se na podlagi zaposlitvenega načrta v celoti ali delno povrnejo potni in poštni stroški, ki so nastali zaradi iskanja zaposlitve.

(2) Zavod povrne brezposelni osebi stroške za priporočene poštne pošiljke, če jih predhodno odobri in če nastanejo zaradi njene pisne prijave na ustrezno ali primerno zaposlitev.

(3) Poštni stroški se povrnejo v višini, navedeni v potrdilu pošte o sprejemu pošiljke. K potrdilu pošte pa mora brezposelna oseba priložiti kopijo pravočasne prijave na zaposlitev, ki jo je poslala delodajalcu.

(3) Brezposelna oseba lahko zahteva povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka enkrat na mesec, zavod pa jih poravna med petnajstim in dvajsetim dnem v mesecu za pretekli mesec.

(4) Brezposelna oseba je upravičena do povračila stroškov javnega prevoza, če jih zavod predhodno odobri jn je tako določeno v zaposlitvenem načrtu.

5. člen

(dodatek za prevoz)

(1) Dodatek za prevoz pripada brezposelnim osebam ter osebam v postopku izgubljanja zaposlitve, ki so vključene v ukrepe APZ in katerih kraj stalnega ali začasnega prebivališča oziroma kraj, iz katerega dejansko prihajajo, če je le-ta bližji od kraja stalnega ali začasnega prebivališča, je do kraja izvajanja aktivnosti oddaljen najmanj en kilometer v eno smer.

(2) Dodatek za prevoz se izračuna na podlagi oddaljenosti od kraja iz prejšnjega odstavka do kraja izvajanja aktivnosti v kilometrih.

(3) Dodatek za prevoz upravičencu izplačuje zavod mesečno za pretekli mesec, višina izplačila dodatka pa je odvisna od dejanske prisotnosti osebe iz prvega odstavka tega člena v aktivnosti v preteklem mesecu.

(4) Izjemoma lahko zavod na predlog osebe, ki ji socialni položaj ne omogoča vključitve, izplača akontacijo mesečnega dodatka za prevoz v višini do 80 % upravičenih stroškov, določeno na podlagi načrtovane udeležbe oseb iz prvega odstavka tega člena v aktivnosti.

(5) Višina dodatka se določi na podlagi javno objavljene povprečne standardne tarife za prevoz potnikov v javnem linijskem prometu, ki jo določi pristojni organ Ministrstva za promet.

(6) Izjemoma, kadar brezposelna oseba dokaže, da so stroški javnega prevoza višji od dodatka za prevoz, se povrnejo dejanski stroški prevoza. Zavod izplača le znesek, ki je razviden iz predloženih dokazil o strošku prevoza.

6. člen

(dodatek za stroške izobraževanja)

(1) Dodatek za stroške izobraževanja je namenjen le osebam, vključenim v programe izobraževanja na podlagi 30. člena zakona in zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov izobraževanja oziroma omogoča izobraževanje.

(2) Višina dodatka za stroške izobraževanja ne more biti nižja kot 6,00 EUR in ne višja kot 10,00 EUR na dan dejanske prisotnosti v programu in se za posamezno aktivnost določi v katalogu.

7. člen

(predhodni zdravniški pregled)

(1) Zavod oziroma izvajalec ukrepa iz ___ člena zakona lahko za potrebe vključitve v posamezen ukrep napoti brezposelno osebo na predhodni zdravniški pregled.

(2) Stroške predhodnega zdravniškega pregleda iz prejšnjega odstavka v celoti krije zavod.

8. člen

(katalog)

V katalogu ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: katalog) se določijo:

- aktivnosti, za katere udeležencem pripadajo denarni prejemki iz drugega člena tega pravilnika ter

- višina denarnih prejemkov in dodatkov za stroške izobraževanja za posamezno aktivnost.

9. člen

(končna določba)

Ta pravilnik začne veljati ___________ dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

dr. Ivan Svetlik

Minister

za delo, družino in socialne zadeve

2. Pravilnik o financiranju javnih del – OSNUTEK

Na podlagi četrtega odstavka 53. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

PRAVILNIK O IZBORU IN SOFINANCIRANJU JAVNIH DEL

SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen Ta pravilnik določa izbor programov javnih del, merila za oblikovanje kvot sredstev javnega razpisa za financiranje programov javnih del, merila za določanje deležev plač za brezposelne osebe, vključene v programe javnih del, ki jih sofinancira oziroma v celoti financira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), vrsto stroškov, ki jih zavod zagotavlja poleg deleža plač, ter način poročanja zavoda Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

IZBOR PROGRAMOV JAVNIH DEL

2. člen

(1) Izbor programov javnih del izvajajo strokovne komisije območnih služb zavoda na podlagi pogojev in kriterijev iz javnega razpisa za izbor programov javnih del in v skladu z določili zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

(2) Komisije iz prejšnjega odstavka so 5 članske in jih imenuje zavod. V strokovne komisije območnih služb zavod imenuje tudi po enega člana regionalnih razvojnih agencij, ki delujejo na njihovem območju.

SREDSTVA ZA IZVAJANJE JAVNIH DEL

3. člen

Kvote sredstev javnega razpisa se določijo na podlagi zadnjih uradnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni stopnji brezposelnosti tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: povprečna stopnja brezposelnosti), ugotovljeni v posamezni območni službi zavoda, deleža vseh brezposelnih oseb, prijavljenih v območni službi zavoda, glede na celotno Slovenijo in deleža ciljnih skupin brezposelnih oseb določenih v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Pri določitvi kvot sredstev javnega razpisa se upošteva tudi regijski pristop za hitrejše zmanjševanje razlik med regijami.

4. člen

(1) Zavod zagotavlja del sredstev za plače udeležencem programov javnih del. Pri določitvi deleža sredstev zavoda za plače udeležencem programov javnih del se upošteva določitev in razvrstitev občin oziroma regij glede na povprečno stopnjo brezposelnosti v Republiki Sloveniji ali/in strukturo brezposelnosti.

(2) Deleže plač udeležencem programov javnih del v občinah zagotavlja zavod po naslednjih merilih:

(a) 90 % plače v občinah v katerih je bila povprečna stopnja brezposelnosti višja od vključno

15,5 %,

(b) 80 % plače v občinah,v katerih je bila povprečna stopnja brezposelnosti od vključno 12,0 % do 15,5 %,

(c) 70 % plače v občinah, v katerih je bila povprečna stopnja brezposelnosti od vključno 9,0 % do 12,0 %,

(č) 60 % plače v občinah, v katerih je bila povprečna stopnja brezposelnosti od vključno 6,0 % do 9,0 %,

(d) 50 % plače v občinah, v katerih je bila povprečna stopnja brezposelnosti do 6,0 %.

(3) Pregled deležev zavoda pri financiranju plač za udeležence javnih del po občinah je priloga razpisne dokumentacije javnega razpisa.

(4) Zavod lahko v regijah z najvišjo povprečno stopnjo brezposelnosti zagotavlja udeležencem sredstva za plače v celoti.

(5) Zavod lahko za brezposelno osebo, ki je vključena v javna dela in je starejša od 50 let ter za invalidno brezposelno osebo, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa zagotavlja še 30 % tistega deleža plače, ki ga krije naročnik oziroma izvajalec programa javnih del.

(6) Zavod je lahko naročnik naročnika programov javnih del, ki se izvajajo v občinah oziroma regijah z najvišjo povprečno stopnjo brezposelnosti oziroma programov javnih del, ki vključujejo ranljive skupine brezposelnih oseb. V primerih, ko je zavod naročnik programa javnih del, udeležencem teh programov zagotavlja plačo v celoti. Merila za prevzem naročništva določi zavod v soglasju z ministrstvom ter jih objavi v razpisni dokumentaciji javnega razpisa za izbor programov javnih del.

5. člen

Zavod poleg deleža plače zagotavlja tudi sredstva za povračilo stroškov:

– zdravniškega pregleda brezposelne osebe,

– prevoza na delo in z dela,

– prehrane med delom,

– odpravnine ob upokojitvi.

POROČILA O IZVAJANJU JAVNIH DEL

6. člen

Zavod poroča ministrstvu o izvajanju programov javnih del. Poročilo pripravi zavod polletno in letno ter ga odda ministrstvu najpozneje v 45 dneh po izteku poročevalskega obdobja. Na zahtevo ministrstva zavod pripravi tudi izredna poročila.

KONČNA DOLOČBA

7. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:

Ljubljana,

EVA

dr. Ivan SVETLIK,

minister

za delo, družino in socialne zadeve

3. Pravilnik o podrobnejši ureditvi načina podelitve koncesije in drugih vprašanj koncesijskega razmerja na področju zaposlovanja - OSNUTEK

Na podlagi drugega odstavka 85. člena in 101. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o podrobnejši ureditvi načina podelitve koncesije in drugih vprašanj koncesijskega razmerja na področju zaposlovanja

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(področje urejanja)

(1)Ta pravilnik ureja:

- trajanje koncesije za posamezno vrsto storitev, ki je predmet koncesije,

- pogoje ter omejitve za podaljšanje koncesije,

- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in dokazila o njihovem izpolnjevanju,

- način plačevanja koncesionarja za storitve, ki jih opravlja na podlagi koncesije,

- način dela komisije za koncesije,

- način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno podrobnejšo vsebino,

- način finančnega in drugega poročanja koncesionarja koncedentu,

- druga vprašanja izvajanja koncesije na področju zaposlovanja.

2. člen

(predmet koncesije)

(1) V skladu z zakonom, ki ureja trg dela (v nadaljnjem besedilu: zakon) in s tem pravilnikom, lahko domača ali tuja pravna ali fizična oseba pridobi koncesijo za opravljanje naslednjih storitev za trg dela :

- vseživljenjska karierna orientacija in

- posredovanje zaposlitve.

(2) Storitvi javne službe iz prejšnjega odstavka se izvajata za osebe ali skupine prebivalstva, ki so kot upravičenci do teh storitev opredeljeni z zakonom.

(3) Za opravljanje storitev iz tega člena koncesionarji ne zahtevajo plačila od upravičencev.

II. TRAJANJE KONCESIJE

3. člen

(obdobje trajanja)(1) Koncesija za izvajanje storitev za trg dela se podeli za določen čas, največ tri leta.

4. člen

(pogoji za podaljšanje koncesije)Koncesija se podaljša, če je ob izteku koncesije glede na stanje in potrebe trga dela ter dotedanje poslovanje koncesionarja mogoče pričakovati, da se bo javna služba uspešno in nemoteno izvajala tudi v času podaljšanja koncesije.

5. člen

(postopek za podaljšanje koncesije)(1) Koncesionar mora vlogo za podaljšanje koncesije vložiti najmanj šest mesecev pred iztekom obdobja, za katerega je bila koncesija podeljena .

(2) Koncesija se lahko enkrat podaljša in pod pogoji, pod katerimi je bila podeljena, za obdobje do tri leta.

(3) Koncedent pred podaljšanjem koncesijske pogodbe ponovno preveri izpolnjevanje pogojev.

(4) Trajanje koncesije se podaljša z odločbo, izdano v upravnem postopku, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo, o podaljšanju koncesije pa koncedent in koncesionar skleneta aneks h koncesijski pogodbi.

(5) Koncesija se v času podaljšanja koncesije izvaja pod pogoji koncesijske pogodbe.

(6) Zoper odločbo o zavrnitvi podaljšanja koncesije ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

6. člen

(omejitve pri podaljšanju koncesije)

(1) Koncesijskega razmerja ni mogoče podaljšati v primerih, ko koncesionar:

- ne izpolnjuje pogojev, ki so bili predpisani ob podelitvi koncesije,

- ni vestno in pravočasno izpolnjeval pogodbenih obveznosti,

- ni pravočasno odpravil nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v postopkih spremljanja in nadzorov,

- ni dosledno izvajal določil 3. odstavka ____ člena tega pravilnika, s čimer je kršil pravice uporabnikov.

(2) Koncesijskega razmerja se ne podaljša tudi v primerih:

- če je bilo zoper delo koncesionarja vloženo večje število utemeljenih pritožb ali prijav,

- v drugih primerih, ko koncedent oceni, da je bilo poslovanje koncesionarja negospodarno, nestrokovno ali neetično.

III. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

IN DOKAZILA O NJIHOVEM IZPOLNJEVANJU

7. člen

(statusni pogoji)

(1) Statusni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj na javni razpis za podelitev koncesij, so:

- da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji, kar se dokazuje z dokazilom sodišča ali drugega pristojnega organa o registraciji oziroma vpisu v sodni/poslovni register, , ali

- da je fizična oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, kar se dokazuje s priglasitvenim listom pristojne uprave za javne prihodke.

8. člen

(finančni pogoji)

(1) Prijavitelj na javni razpis za podelitev koncesij mora izkazati finančno in poslovno sposobnost.

(2) Kot dokaz finančne in poslovne sposobnosti mora ponudnik priložiti najmanj naslednja dokazila:

- letne računovodske izkaze za obdobje 3 let, pri čemer zadnji računovodski izkazi ne smejo biti starejši od 6 mesecev in -,

- revizijsko poročilo računovodskih izkazov iz prejšnje alinee z mnenjem pooblaščenega revizorja, za tiste ponudnike, ki so k reviziji zavezani, po predpisih, ki urejajo področje revidiranja,

- podatke o drugih morebitnih obveznostih.

(3) Če ponudnik posluje krajši čas, kot je naveden v prvi alineji drugega odstavka tega člena, mora priložiti dokazila iz drugega odstavka tega člena za obdobje poslovanja.

(4) Koncedent lahko v razpisu določi še druga dokazila, ki jih mora koncesionar priložiti kot dokaz o izpolnjevanju pogojev iz tega člena.

9. člen

(prostorski pogoji)

(1) Prijavitelj na javni razpis za podelitev koncesij mora izkazati razpolaganje z ustreznimi poslovnimi prostori.

(2) Za ustrezne poslovne prostore šteje prostor, ki ima najmanj:

- delovni prostor, ki je samostojna soba ali ločen prostor, ki zagotavlja individualno obravnavo uporabnika, varstvo njegove integritete ter varstvo osebnih podatkov uporabnika, .

- pomožni prostor, ki je od delovnega prostora ločeni predprostor, ki uporabnikom omogoča primerno čakanje.

- sanitarne prostore, ki so na voljo uporabnikom in zaposlenim.

(3) Prijavitelj na javni razpis mora zagotoviti izvajanje javne službe tako, da je dostopno tudi invalidnim osebam.

(4) Ponudnik lahko izvaja javno službo tudi v krajevno ločenih podružnicah oziroma organizacijskih enotah, pri čemer morajo biti za vsako podružnico oziroma organizacijsko enoto izpolnjeni vsi pogoji iz tega pravilnika.

(5) Razpolaganje in ustreznost poslovnih prostorov se dokazuje z dokazilom o lastništvu poslovnih prostorov z zemljiškoknjižnim izpiskom ali najemno pogodbo za objekt ali poslovni prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom 1 leto ali več ter s tlorisno skico poslovnih prostorov.

10. člen

(tehnični pogoji) (1) Ponudnik mora imeti ustrezno opremo, ki zagotavlja kakovostno izvajanje storitev javne službe, kar izkaže z dokazili o opremi za izvajanje storitve ali s projektom opreme.

(2) Ponudnik mora zagotoviti tudi pisarniško opremo, ki omogoča varno in pregledno hrambo dokumentacije.

11. člen

(kadrovski pogoji)

(1) Koncesionar lahko izvaja javno službo iz 2. člena tega pravilnika le z osebami, ki so pri njem v delovnem razmerju za nedoločen čas ter za polni delovni čas in imajo najmanj višješolsko izobrazbo ali njej enakovredno raven izobrazbe in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj ter so opravile strokovni izpit na področju zaposlovanja.

(2) Koncesionar lahko začne izvajati javno službo iz 2. člena tega pravilnika tudi z osebami iz prejšnjega odstavka, ki niso opravile strokovnega izpita, vendar pa morajo ta izpit opraviti v roku treh mesecev od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.

(3) Ustrezne delovne izkušnje so, zlasti delo na kadrovskem področju in izobraževanju ter drugo delo na področju zaposlovanja, kakor je pedagoško, andragoško, psihološko in podobno delo.

(4) Administrativno-tehnično osebje lahko opravlja le pomožne naloge in ne sme samostojno izvajati javne službe iz 2. člena tega pravilnika.

(5) Koncesionar mora imeti na vsaki lokaciji, kjer izvaja javno službo, zaposlenega vsaj enega delavca, ki izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

(6) Izpolnjevanje kadrovskih pogojev se dokazuje s predloženim organigramom obstoječih in/ali predvidenih zaposlitev in z dokazili o doseženi strokovni izobrazbi zaposlenih, o sklenitvi delovnega razmerja, o izpolnjevanju pogoja ustreznih delovnih izkušenj zaposlenih.

12. člen

(poslovni načrt) (1) Ob prijavi na razpis mora ponudnik imeti:

- podroben program dela izvajanja storitve javne službe,

- projekcijo finančnega poslovanja za triletno obdobje od predvidenega začetka izvajanja storitve,

- izračun cene za storitev.

IV. NAČIN PLAČEVANJA KONCESIONARJA ZA STORITVE,

KI JIH OPRAVLJA NA PODLAGI KONCESIJE

13. člen

(letna pogodba o financiranju)

(1) O zagotavljanju sredstev koncedent in koncesionar na podlagi odločbe o podelitvi koncesije in koncesijske pogodbe skleneta letno pogodbo o financiranju.

(2) Sredstva za plačilo storitve se zagotovijo glede na vrsto in obseg storitve.

(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se koncedent in koncesionar dogovorita o višini sredstev in izvršitvi plačila na podlagi mesečnega zahtevka koncesionarja.

14. člen

(namenska poraba sredstev)

(1) Koncesionar mora sredstva, ki mu jih izplača koncedent za izvajanje podeljene koncesije, uporabiti namensko v skladu s svojim finančnim načrtom.

(2) Za zakonitost, upravičenost in namembnost porabe sredstev iz prejšnjega odstavka je odgovoren poslovodni organ koncesionarja.

(3) V primeru, da je koncesionar sredstva uporabil nenamensko ali negospodarno se po takšni ugotovitvi, za obseg nenamensko porabljenih sredstev napravi poračun.

15. člen

(stroški podelitve koncesije)

(1) Vse stroške v zvezi s podelitvijo koncesije nosi koncesionar.

V. . KOMISIJA ZA KONCESIJE

16. .člen

(imenovanje komisije)Koncedent imenuje komisijo za koncesije (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Dva člana komisije imenuje koncedent na predlog Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Zavod), enega pa iz vrst delavcev, zaposlenih na ministrstvu, pristojnem za delo. Vsi člani komisije morajo imeti ustrezno izobrazbo in izkušnje, ki omogočajo strokovno presojo vlog.

17. člen

(način dela komisije) (1) Član komisije, ki je zaposlen pri koncedentu, je predsednik komisije in sklicuje in vodi seje.

(2) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotna večina njenih članov.

(3) O seji se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.

(4) Strokovno in administrativno pomoč komisiji zagotavlja koncedent.

18. člen

(preverjanje izpolnjevanja pogojev)

(1) V razpisnem postopku za podelitev koncesije komisija preverja ustreznost prostorskih, kadrovskih, organizacijskih pogojev in tehničnih pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti pri ponudnikih, ki so podali popolne ponudbe in izpolnjujejo vse razpisne pogoje.

(2) Če komisija pri ponudniku ugotovi manjša odstopanja od minimalnih tehničnih pogojev, ki so določeni s predpisi, lahko ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev za izvajanje storitve od ponudnika zahteva dodatna pojasnila.

(3) Če ponudnik dokaže, da bo kljub manjšim odstopanjem zagotovljeno nemoteno izvajanje storitve, lahko komisija koncedentu predlaga, da mu kljub temu koncesijo podeli.

VI. NAČIN SKLENITVE KONCESIJSKE POGODBE

IN NJENA PODROBNEJŠA VSEBINA

19. člen

(priprava in podpis pogodbe)(1) Koncedent po vročitvi odločbe o podelitvi koncesije pripravi predlog koncesijske pogodbe, ki ga pošlje koncesionarju v roku 30 dni od vročitve odločbe.

(2) Če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom, koncedent z odločbo koncesijo odvzame.

20. člen

(koncesijska pogodba)(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo ter razmerje do uporabnikov. Poleg vsebine iz ______ člena zakona s koncesijsko pogodbo uredita tudi druga vprašanja izvajanja storitve, ki je predmet koncesije ter razmerje do zavoda.

(2) Ministrstvo, pristojno za delo, posreduje kopijo sklenjene koncesijske pogodbe Zavodu.

21. člen

(vsebina pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje, vsebuje poleg sestavin iz zakona tudi naslednje podatke in določila:

- navedbo odgovornih oseb pogodbenih strank in skrbnikov koncesijske pogodbe,

- navedbo poslovnih prostorov z vsemi lokacijami, kjer bo koncesionar opravljal koncesijsko dejavnost,

- kategorije upravičencev, ki jim koncesionar ne sme zaračunavati storitev,

- obveznost ločenega vodenja finančnih, računovodskih in drugih podatkov za koncesijsko in drugo dejavnost, če koncesionar poleg koncesijske opravlja tudi drugo dejavnost,

- obveznost in/ali področja sodelovanja z Zavodom ter načini sodelovanja,

- načine vodenja evidenc z elementi identifikacije sociodemografskih značilnosti uporabnikov,

- dolžnost in način poročanja koncesionarja, indikatorje ,

- obveznost sporočanja sprememb, ki vplivajo na obstoj koncesijskega razmerja,

- obveznost koncesionarja omogočiti pooblaščenim osebam vstop v prostore izvajanja koncesije in vpogled v finančne in računovodske evidence ter poslovne knjige zaradi izvajanja spremljanja ali nadzora,

- razloge za odvzem koncesije, odpoved koncesijske pogodbe in odpovedni rok,

- sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,

- druge medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz značilnosti storitve , ki je predmet koncesijske pogodbe.

22. člen

(sprememba koncesijske pogodbe)

(1) Če koncesionar, ki ima že sklenjeno koncesijsko pogodbo , želi razširiti izvajanje koncesijske dejavnosti na novo podružnico oziroma organizacijsko enoto, vloži na ministrstvo, pristojno za delo, vlogo za spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Koncedent na podlagi te vloge preveri izpolnjevanje pogojev iz _______. člena tega pravilnika za novo podružnico oziroma organizacijsko enoto.

(3) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka, koncedent in koncesionar skleneta aneks k koncesijski pogodbi.

VII. DRUGA VPRAŠANJA KONCESIJSKEGA

IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA

23. člen

(način izvajanja javne službe)(1) Koncesionar izvaja storitve javne službe v svojem imenu in za svoj račun.

(2) V poslovnih prostorih koncesionarja mora biti na vidnem mestu izobešeno -potrdilo o vpisu koncesionarja v register o podeljenih koncesijah.

24. člen

(izredna poročila koncesionarja)

(1) Koncesionar sprotno pisno poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno, v roku 8 dni od nastanka spremenjenih okoliščin opredeljenih v tem členu.

25. člen

(ločeno poslovanje drugih dejavnosti)(1) Če koncesionar poleg storitve, za katero mu je bila podeljena koncesija, izvaja tudi druge storitve oziroma dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati predpise o računovodstvu in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi za opravljanje javne službe.

VIII. KONČNA DOLOČBA

26. člen

(1) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

dr. Ivan Svetlik

Minister za delo, družino in socialne zadeve

4. Splošni akt o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za nadzornika Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - OSNUTEK

Na podlagi drugega odstavka 157. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

SPLOŠNI AKT

o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za nadzornika Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta splošni akt določa program in način opravljanja strokovnega izpita oseb, ki opravljajo nadzor nad osebami, prijavljenimi v evidencah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in nadzor nad namensko porabo sredstev aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: nadzornik).

(2) Ta splošni akt ureja tudi sestavo in način dela izpitne komisije za nadzornika (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija), plačilo stroškov in nagrade za člane komisije.

II. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA

2. člen

(program strokovnega izpita za nadzornika)

(1) Strokovni izpit za nadzornika (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit) obsega splošni in posebni del.

(2) Program splošnega dela strokovnega izpita obsega preizkus znanja na naslednjih področjih:

- ustavna ureditev s poudarkom na temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, gospodarskih in socialnih razmerjih, oblikah neposredne in posredne demokracije, organizaciji državne oblasti in ustavnega sodstva, položaju organov pravosodja, sodstva, odvetništva in notariata ter funkcijah lokalne samouprave,

- organizacija izvršilne oblasti, s poudarkom na funkcijah in organizaciji vlade in državne uprave ter položaju zaposlenih v državnih organih,

- upravni postopek.

(3) Program posebnega dela strokovnega izpita za nadzornika obsega preizkus znanja na naslednjih področjih:

1. organiziranost na področju trga dela:

pristojnosti in organizacija ministrstva, pristojnega za delo, dejavnosti in organizacija Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in zunanjih izvajalcev___________,

- doktrina dela z brezposelnimi in delodajalci,

- organizacijski predpisi in navodila zavoda,

- evidence zavoda,

- registri in evidence, ki jih vodijo davčni organi, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

- registri in evidence centrov za socialno delo,

- varstvo osebnih podatkov,

- pisarniško poslovanje zavoda;

2. organizacija nadzora:

- način in postopki nadzora,

- ukrepi nadzora,

- pristojnosti inšpekcijskih služb;

3. materialni predpisi s področja:

- obveznosti oseb, vpisanih v evidence zavoda,

- zavarovanja za primer brezposelnosti s podzakonskimi predpisi in drugimi akti,

- delovnih razmerij,

- zaposlovanja tujcev,

- zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb,

- splošnih kolektivnih pogodb,

- zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja brezposelnih oseb;

4. osnovni materialni predpisi s področja:

- računovodstva,

- izvrševanja proračuna,

- javnih naročil,

- financiranja javne porabe.

III. IZPITNA KOMISIJA

3. člen

(izpitna komisija za nadzornika)

(1) Tričlansko izpitno komisijo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov, imenuje direktor zavoda..

(2) V sklepu o imenovanju članov izpitne komisije se določi področje, za katerega je član izpitne komisije imenovan.

(3) Za člana v izpitni komisiji je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na področju, za katerega je imenovana.

4. člen

(upoštevanje drugih strokovnih izpitov)

Kandidat za nadzornika, ki je opravil strokovni izpit na drugem strokovnem področju v državni upravi ali izven nje, opravlja preizkus znanja samo iz tistih področij programa tega pravilnika, ki niso bila zajeta s programom strokovnega izpita, ki ga je že opravil. O tem odloči izpitna komisija.

IV. POTEK STROKOVNEGA IZPITA

5. člen

(prijava in obvestilo o strokovnem izpitu)

(1) Kandidat za nadzornika, ki želi opravljati strokovni izpit, posreduje izpitni komisiji prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od razpisanega roka za zbiranje prijav za nadzornike.

(2) Če komisija ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, ga o tem obvesti najkasneje v 30 dneh od prejema njegove prijave in mu pošlje obvestilo, v katerem je naveden dan, ura in kraj strokovnega izpita.

(3) Od dneva prejema obvestila o datumu opravljanja strokovnega izpita do dneva, ko bo kandidat opravljal strokovni izpit, ne sme preteči manj kot 30 dni.

6. člen

(trajanje strokovnega izpita )

(1) Strokovni izpit se opravlja v dveh dneh.

(2) Strokovni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

(3) Ustni del strokovnega izpita se opravlja naslednji dan po opravljenem pisnem delu strokovnega izpita. O izjemah odloči izpitna komisija.

7. člen

(pisni del strokovnega izpita )

(1) Kandidat za nadzornika opravlja najprej pisni del strokovnega izpita. Uspešno opravljen pisni del strokovnega izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela strokovnega izpita.

(2) Pisni del strokovnega izpita obsega izdelavo praktične naloge in sicer: opis določenega postopka, izdelavo informacije, analize, mnenja in podobno, sestavo zapisnika, poročila oziroma odločbe o opravljenem nadzoru.

(3) Izpraševalci za pisni del strokovnega izpita predložijo predsedniku izpitne komisije naslov pisne naloge z gradivom najmanj dva dni pred začetkom strokovnega izpita.

8. člen

(postopek pisnega dela strokovnega izpita )

(1) Pred začetkom pisnega dela strokovnega izpita tajnik izpitne komisije ugotovi prisotnost prijavljenih kandidatov, jim izroči naloge ter pojasni, katere pripomočke lahko uporabljajo.

(2) Pisno nalogo opravljajo kandidati pod nadzorom tajnika izpitne komisije, in sicer najdlje pet šolskih ur. Po preteku tega časa morajo kandidati nalogo oddati ne glede na to, ali so jo končali.

9. člen

(ustni del strokovnega izpita)

(1) Ustni del strokovnega izpita začne predsednik izpitne komisije tako, da kandidatom obrazloži namen in potek strokovnega izpita.

10. člen

(zapisnik)

(1) O poteku strokovnega izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik na obrazcu številka 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Pisna naloga je priloga zapisnika.

(2) Zapisnik vodi tajnik izpitne komisije, podpišejo pa ga predsednik in člani komisije.

(3) Za pravilnost poteka izpitov sta dolžna skrbeti predsednik in tajnik izpitne komisije.

11. člen

(ocena pisnega dela izpita)

Uspeh kandidata pri pisnem delu strokovnega izpita oceni izpitna komisija na podlagi obrazloženega predloga člana izpitne komisije, ki je predlagal in pregledal pisno nalogo. Komisija oceni pisno nalogo z opisnima ocenama "uspešno" ali "neuspešno".

12. člen

(ocena ustnega dela izpita)

(1) Pri ustnem delu izpita kandidat odgovarja na vprašanja, ki jih postavljajo izpraševalci po programu, določenem v tem pravilniku, ter na vprašanja v zvezi s pisno nalogo.

(2) Komisija oceni ustni del strokovnega izpita z opisnima ocenama "uspešno" ali "neuspešno".

13. člen

(skupna ocena in razglasitev rezultata izpita)

(1) Uspeh kandidata ocenjuje izpitna komisija tako, da po ločenih opisnih ocenah iz vsakega dela izpita ugotovi skupno oceno "strokovni izpit je opravil(a)" ali "strokovnega izpita ni opravil(a)".

(2) Rezultat strokovnega izpita razglasi predsednik izpitne komisije takoj po končanem celotnem strokovnem izpitu ob navzočnosti članov izpitne komisije in kandidata.

14. člen

(potrdilo o strokovnem izpitu)

(1) Kandidatu, ki je strokovni izpit opravil, se izda potrdilo o strokovnem izpitu na obrazcu številka 2 , ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.

(3) Potrdilo se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat za nadzornika, drugi pa se hrani v dokumentaciji zavoda.

15. člen

(ponavljanje izpita)

Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, ga sme ponoviti v roku, ki ga določi izpitna komisija. Kandidat, ki je uspešno opravil pisni del strokovnega izpita, tega dela strokovnega izpita ne ponavlja.

16. člen

(odstop od opravljanja ali ponavljanja strokovnega izpita)

Če kandidat brez upravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju ali ponovitvi strokovnega izpita, oziroma, če o tem pisno ne obvesti najmanj osem dni pred izpitnim rokom zavoda ali če odstopi, ko je pričel opravljati strokovni izpit, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.

V. STROŠKI STROKOVNEGA IZPITA

17. člen

(stroški in nagrade)

(1) Predsedniku in članom izpitne komisije pripada povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji in nagrada.

(2) Višina nagrade se izplača v skladu s predpisi, ki veljajo za izvajanje strokovnih izpitov v državni upravi, drugi stroški pa se priznajo skladno s predpisi, ki urejajo te stroške za delavce v državni upravi.

18. člen

(sredstva)

Sredstva za delo izpitne komisije zagotavlja zavod.

19. člen

(strokovne in administrativne naloge)

Zavod opravlja strokovne in administrativne naloge za izpitno komisijo in za izvedbo strokovnih izpitov ter o tem vodi dokumentacijo.

VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

20. člen

Strokovni izpiti, ki so bili prijavljeni pred uveljavitvijo tega splošnega akta, se opravijo v skladu s Pravilnikom o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za izvajanje nadzora na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99 in 103/05).

21. člen

(uveljavitev splošnega akta )

(1) Ta splošni akt začne veljati __________ po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

Lučka Žižek

DIREKTOR

Obrazec št. 1ZAPISNIK O STROKOVNEM IZPITU ZA NADZORNIKA

1. Osebni podatki (kandidata(ke):

Ime in priimek: ...................................................................

Naslov: ...........................................................................

Datum in kraj rojstva: ............................................................

Strokovna izobrazba: ..............................................................

Delovno mesto: ....................................................................

2. Podatki o izpitni komisiji:

Ime in priimek predsednika komisije: ....................................... za izpitno področje ................................................

Ime in priimek članov izpitne komisije:

........................................ za izpitno področje ..........................

........................................ za izpitno področje ..........................

3. Datum in ura pričetka in zaključka

– pisnega dela izpita ..........................

- ustnega dela izpita ..........................

4. Vsebina in ocena pisnega dela izpita:

- naloga pod zaporedno številko ………………………………..

- ocena ...............

5. Vprašanja ustnega dela izpita:

1. Izpraševalec: ................................

Vprašanje .............................................................................

Vprašanje.............................................................................

Vprašanje.............................................................................

2. Izpraševalec: ................................

Vprašanje.............................................................................

Vprašanje.............................................................................

Vprašanje.............................................................................

3. Izpraševalec: ................................

Vprašanje.............................................................................

Vprašanje.............................................................................

Vprašanje.............................................................................

Ocena ustnega dela izpita: ........................

Skupna ocena izpita: ..............................

Kandidat(ka) je izpit, opravil(a) ni opravil(a)

Podpis predsednika ………………in članov izpitne komisije………………..:

žig ZRSZ

Obrazec št. 2

DIREKTOR

ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE

izdaja na podlagi 158. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____)

P O T R D I L O

Ime in priimek ..............................................................................................

Datum in kraj rojstva …………………………

je opravil(a)strokovni izpit za nadzornika

v skladu s

Splošnim aktom o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za nadzornika Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št…..)

Zap. .štev. v evidenčni knjigi: ........

V Ljubljani, ......................

Predsednik izpitne komisije …………………….

žig ZRSZ

5. Pravilnik o opravljanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - OSNUTEK

Na podlagi 164., 167. , 173. in 174. člena Zakona o urejanju trga dela, (Uradni list RS, št. ________ izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o opravljanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugem uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) v času opravljanja te dejavnosti.

(2) Ta pravilnik ureja postopek vpisa v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: register) oziroma v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: evidenca), trajanje vpisa ter druga vprašanja v zvezi z vpisom v register in evidenco.

(3) S tem pravilnikom se določa tudi način sodelovanja delodajalca, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in način poročanja delodajalca ministrstvu, pristojnemu za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

2. člen

(delavci, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugem uporabniku )

(1) Delodajalec lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugem uporabniku (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) le z osebami, ki so pri njem v delovnem razmerju za nedoločen čas ter za polni delovni čas in imajo najmanj višješolsko izobrazbo ali njej enakovredno raven izobrazbe in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj ter so opravile strokovni izpit v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(2) Delodajalec lahko začne opravljati dejavnost tudi z osebami iz prejšnjega odstavka, ki niso opravile strokovnega izpita v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vendar pa morajo ta izpit opraviti v roku treh mesecev od dneva zaposlitve pri delodajalcu.

(3) Ustrezne delovne izkušnje so zlasti delo na kadrovskem področju in izobraževanju ter drugo delo na področju zaposlovanja, kakor je pedagoško, andragoško, psihološko in podobno delo.

(4) Administrativno-tehnično osebje lahko opravlja le pomožne naloge in ne sme samostojno izvajati dejavnosti.

(5) Delodajalec mora imeti na vsaki lokaciji, kjer izvaja dejavnost, zaposlenega vsaj enega delavca, ki izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

(6) Izpolnjevanje kadrovskih pogojev se dokazuje s predloženim organigramom zaposlitev in z dokazili o doseženi strokovni izobrazbi zaposlenih, o sklenitvi delovnega razmerja, o izpolnjevanju pogoja ustreznih delovnih izkušenj zaposlenih.

3. člen

(poslovni prostori in oprema)

(1) Delodajalec, ki opravlja dejavnost, mora imeti ustrezne delovne in pomožne prostore (poslovni prostori) ter ustrezno pisarniško in tehnično opremo, ki zagotavlja vodenje evidenc, ter pristojnim organom in pooblaščenim osebam omogoča vpogled v njegovo poslovanje.

(2) Delovni prostor predstavlja samostojna soba ali ločen prostor, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov delavcev.. Pomožni prostor je od delovnega prostora ločeni predprostor, ki delavcem omogoča primerno čakanje. Delodajalec mora imeti tudi sanitarije za delavce in zaposlene.

(3) V poslovnih prostorih mora biti na vidnem mestu izobešeno potrdilo o vpisu delodajalca v register ali evidenco.

4. člen

(podružnice oziroma organizacijske enote)

Delodajalec, lahko opravlja dejavnost tudi v krajevno ločenih podružnicah oziroma organizacijskih enotah, ki morajo biti razvidne iz žiga delodajalce, pri čemer morajo biti za vsako podružnico oziroma organizacijsko enoto izpolnjeni vsi pogoji iz ________ člena tega pravilnika.

III. POSTOPEK ZA VPIS IN IZBRIS IZ REGISTRA ALI EVIDENCE

5. člen

(register)

(1) Pravna ali fizična oseba lahko opravlja dejavnost pod pogojem, da je vpisana v register oziroma v evidenco .

(2) Register in evidenca sta javni knjigi, ki ju vodi ministrstvo, in sta dostopni na spletni strani ministrstva.

6. člen

(vloga)

(1) Delodajalec, ki želi opravljati dejavnost, naslovi vlogo za vpis v register na ministrstvo.

(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

– firmo in sedež pravne osebe oziroma ime samostojnega podjetnika posameznika, podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil,

– podatke o osebah, ki bodo opravljale dejavnost, z dokazili o sklenitvi delovnega razmerja in dokazili o doseženi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe z opisom zahtevanih delovnih izkušenj in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu po zakonu, ki ureja trg dela.,

– natančen naslov kraja opravljanja dejavnosti in opis prostorov s tlorisno skico in dokazili o pravici do razpolaganja s prostori,

– seznam in opis tehnične opremljenosti za izvajanje dejavnosti,

– način zavarovanja osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,

– navedbo, ali poleg nameravane dejavnosti opravlja tudi katero drugo dejavnost,

– predvidene finančne vire za opravljanje dejavnosti,

– cenik storitev.

7. člen

(odločanje o vlogi in vpis v register)

(1) Ministrstvo odloča o vlogi za vpis v register z odločbo v upravnem postopku.

(2) Vpis v register se opravi z dnem dokončnosti odločbe o vpisu v register.

8. člen

(delodajalci s sedežem v drugi državi članici EU, EGP in v Švicarski konfederaciji)

(1) Delodajalec, ki lahko zagotavlja delo delavcev drugemu delodajalcu na podlagi predpisov države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora v tej državi članici, lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji, če poda predlog za opravljanje te dejavnosti na obrazcu EU – delodajalca, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) K obrazcu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti fotokopijo listine, ki ni starejša od enega leta, na podlagi katere lahko delodajalec v državi članici, kjer ima sedež, ali v več državah članicah opravlja to dejavnost ter overjen prevod te listine v slovenski jezik.

(3) Delodajalca, ki izpolnjuje pogoje za prijavo opravljanja dejavnosti v Republiki Sloveniji, vpiše ministrstvo v evidenco.

9. člen

(izbris iz registra ali evidence)

(1) V primerih, določenih v zakonu, ki ureja trg dela, ministrstvo odloča o izbrisu delodajalca iz registra ali iz evidence z odločbo v upravnem postopku.

(2) Izbris iz registra ali iz evidence se opravi po dokončnosti odločbe o izbrisu iz registra ali iz evidence.

10. člen

(sporočanje sprememb)

Delodajalec mora ministrstvu sporočati vse spremembe, ki vplivajo na vpis v register ali evidenco v roku 8 dni po nastanku spremembe.

IV. SODELOVANJE DELODAJALCA Z ZAVODOM

11. člen

(sodelovanje delodajalcev in zavoda)

(1) Delodajalec, ki izvaja dejavnost, sodeluje z zavodom pri izmenjavi informacij o ponudbi in povpraševanju na trgu dela.

(2) Pri obravnavi brezposelne osebe mora delodajalec upoštevati zakon, ki ureja trg dela in predpise, izdane na njegovi podlagi, ter splošne akte zavoda, ki se nanašajo na posredovanje dela brezposelnim osebam.

(3) V času sodelovanja skrbita zavod in delodajalec za varstvo podatkov brezposelnih oseb, ki jih skupaj obravnavata.

V. POROČANJE

12. člen

(poročanje)

Delodajalec mora oddati letno poročilo najpozneje do 31. marca za preteklo leto in v njem navesti naslednje podatke:

– število oseb, zaposlenih pri delodajalcu, ki izvajajo dejavnost,

– število oseb, zaposlenih pri delodajalcu, ki jih delodajalec lahko napotuje na delo k drugemu delodajalcu, ločeno po osebah, ki so zaposlene za nedoločen čas in za določen čas,

– seznam delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, število ur dela in dokazilo o višini izplačanih plač za delo pri drugem delodajalcu,

– seznam delavcev, zaposlenih za določen čas, število ur dela in dokazilo o višini izplačanih plač za delo pri drugem delodajalcu,

– seznam delodajalcev, h katerim so bili delavci napoteni,

– prihodek delodajalca iz naslova napotitve delavcev k drugemu uporabniku,

– področje dejavnosti, v katero so bile te osebe napotene,

– kopijo izkaza poslovnega izida.

13. člen

(poročanje na zahtevo ministrstva)

Delodajalec mora podati poročilo tudi na vsako zahtevo ministrstva in mu omogočiti vpogled v poslovanje.

VI. KONČNI DOLOČBI

14. člen

(prenehanje uporabe pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za delodajalce, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku preneha uporabljati Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, (Uradni list RS, št. 139/06).

15. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati ____________ dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. _________________

Ljubljana, ___________________

EVA __________________

Dr. Ivan Svetlik.

Minister za delo,družino in socialne zadeve

Priloga:

predlog države članice EU ali EGP za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom v Republiki Sloveniji

i

PREDLOG DRŽAVE ČLANICE EU ALI EGP

ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZAGOTAVLJANJA DELA DELAVCEV DRUGIM UPORABNIKOM V REPUBLIKI SLOVENIJI

Podatki o delodajalcu iz EU:

1Firma
2Naslov firme
3Država
4Datum pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti v svoji državi
5Priimek in ime kontaktne osebe
6Telefon kontaktne osebe
7Elektronski naslov kontaktne osebe

Za točnost podatkov odgovarja prijavitelj.

V______________________________, dne ______________

Žig

Ime in priimek pooblaščene osebe prijavitelja: ____________________________________________

Podpis:

__________________________________

PRILOGA K OBRAZCU:

- fotokopija listine, ki ni starejša od enega leta, na podlagi katere lahko agencija v državi članici, kjer ima sedež, ali v več državah članicah opravlja to dejavnost. Listina mora biti prevedena v slovenski jezik in overjena.

predlog države članice EU ali EGP za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom v Republiki Sloveniji

6. Splošni akt o elektronski prijavi v evidenco brezposelnih oseb - OSNUTEK

Na podlagi drugega odstavka 127 . člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

SPLOŠNI AKT

o elektronski prijavi v evidenco brezposelnih oseb

IX. UVODNA DOLOČBA1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta splošni akt določa pogoje in načine elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave.

X. REGISTRACIJA V SISTEM E-STORITVE2. člen

(registracija)

(1) Brezposelna oseba, ki se želi prijaviti v evidenco brezposelnih oseb po elektronski poti oziroma z uporabo e-Storitev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), najprej opravi registracijo v sistem e-Storitve zavoda.

(2) Registracija v sistem e-Storitve zavoda se lahko opravi na naslednja načina:

- s kvalificiranim digitalnim potrdilom;

- z uporabniškim imenom (elektronskim naslovom uporabnika) in geslom.

(3) V primeru prijave s kvalificiranim digitalnim potrdilom, mora uporabnik e-Storitev pred prijavo preveriti veljavnost potrdila.

XI. ELEKTRONSKA PRIJAVA V EVIDENCO BREZPOSELNIH OSEB

3. člen

(oddaja elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb)

(1) Po opravljeni registraciji v sistem e-Storitve zavoda se lahko uporabnik elektronsko prijavi v evidenco brezposelnih oseb.

(2) Oseba, ki se prijavi v sistem e-Storitve z kvalificiranim digitalnim potrdilom se s tem potrdilom identificira.

(3) Identiteta oseba, ki se prijavi v sistem e-Storitve z uporabniškim imenom in geslom, pa se ugotavlja ob prvem dogovorjenem obisku na zavodu. 4. člen

(obvestila po uspešno oddani prijavi)

Po oddaji elektronske vloge dobi brezposelna oseba potrditev uspešne oddaje vloge in obvestilo, da bo v treh delovnih dneh dobila vabilo k svetovalcu zaposlitve na prvi svetovalni intervju in vabilo na delavnico informativno motivacijski seminar.

XII. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA ELEKTRONSKE PRIJAVE V EVIDENCO BREZPOSELNIH OSEB

5. člen

(organizacija in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb)

Organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb določi zavod v svojih internih navodilih.

IV. KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ta splošni akt začne veljati _______dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

Lučka ŽIŽEK

DIREKTOR

7. Pravilnik o izvajanju nadzora - OSNUTEK

Na podlagi 159. in 160. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o izvajanju nadzora Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)(1) Ta pravilnik ureja način izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti oseb, ki so prijavljene v evidencah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in nadzora nad namensko porabo sredstev aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ).

(2) Ta pravilnik ureja tudi organizacijo in naloge službe za nadzor, pooblastila nadzornikov ter vsebino in obliko službene izkaznice.

II. IZVAJANJE NADZORA

2. člen

(služba za nadzor)(1) Zavod organizira enotno službo za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti oseb, ki so prijavljene v evidencah zavoda (v nadaljnjem besedilu: nadzor), za celotno območje Republike Slovenije in nadzora nad namensko porabo sredstev APZ.

(2) Nadzor izvajajo nadzorniki.

3. člen

(podlaga za nadzor)

Nadzor se izvaja na podlagi letnega programa službe ali na predlog:

- ministrstva, pristojnega za delo,

- sveta zavoda,

- direktorja zavoda,

- druge službe zavoda,

- pisne ali ustne prijave zainteresirane pravne ali fizične osebe ter

- na podlagi utemeljene anonimne prijave.

4. člen

(uvedba nadzora)(1) Služba za nadzor mora na podlagi predloga ali prijave iz ____ . člena tega pravilnika v največ tridesetih dneh ugotoviti ali so podani utemeljeni razlogi za uvedbo postopka nadzora.

(2) Nadzornik je dolžan uvesti postopek v roku petih delovnih dni, ko ugotovi, da je prijava oziroma predlog utemeljen.

(3) Če razlogi za uvedbo postopka niso utemeljeni, je nadzornik dolžan o tem dejstvu narediti uradni zaznamek in v roku treh delovnih dni obvestiti vodjo službe za nadzor in predlagatelja.

5. člen

(kraj izvajanja nadzora)(1) Nadzor se lahko izvaja brez predhodnega obvestila, neposredno pri nadzorovani osebi na naslovu, na katerem je dosegljiva.

(2) Nadzor se lahko izvaja neposredno pri pravnih in fizičnih osebah, pri katerih so nadzorovane osebe vključene v programe zaposlovanja ali pri pravnih in fizičnih osebah, s katerimi ima zavod sklenjene pogodbe o sofinanciranju.

(3) Nadzornik lahko brez predhodnega obvestila vstopi v delovne prostore pri delodajalcu oziroma izvajalcu programa aktivne politike zaposlovanja, pri katerem so v programe zaposlovanja vključene nadzorovane osebe.

(4) Delodajalci so dolžni omogočiti nadzorniku prisotnost v postopku izbire brezposelnih oseb za prosto delovno mesto.

6. člen

(aktivnosti izvajanja nadzora)(1) Nadzor se izvaja tako, da se:

- pregleda prijava ali predlog,

- pregleda dokumentacije in podatkov,

- opravi neposreden nadzor pri nadzorovani osebi s preverjanjem podatkov pred in med koriščenjem denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti,

- opravi neposreden nadzor pri delodajalcu oziroma izvajalcu programa s preverjanjem podatkov,

- opravijo druga dejanja v postopku, potrebna za ugotovitev dejanskega stanja,

- sestavi in izda poročilo oziroma odločbo o opravljenem nadzoru.

(2) O opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik.

7. člen

(poročilo s predlogi ukrepov oziroma odločba)

Poročilo nadzornika o opravljenem nadzoru s predlogi ukrepov mora biti najkasneje v petnajstih dneh po opravljenem nadzoru posredovano predlagatelju, nadzorovani osebi oziroma odločbo o opravljenem nadzoru, v kateri nadzornik ugotovi dejansko stanje v popolnosti.

III. SLUŽBA ZA NADZOR

8. člen

(poročanje o nadzoru)(1) Služba za nadzor najmanj enkrat letno poroča direktorju zavoda o nadzorih, daje predloge za spremembe in dopolnitve delovnih postopkov drugim službam zavoda, obvešča organe zavoda o ugotovitvah ter opravlja druga dejanja s področja nadzora.

9. člen

(nadzornik)

Nadzornik je pooblaščena oseba, ki imajo pravico in dolžnost izvajati nadzor v skladu z zakonom, ki ureja trg dela in tem pravilnikom.

10. člen

(pristojnosti nadzornikov)(1) Nadzornik preverja utemeljenost predlogov za uvedbo nadzora, odloča o uvedbi nadzora ter o vsebini in obsegu nadzora.

(2) V postopku nadzora nadzornik pridobi dokumentacijo, zasliši udeležene in zainteresirane osebe, pridobi podatke drugih organov, opravi oglede in poizvedovanja ter druga dejanja, potrebna za ugotovitev dejanskega stanja.

11. člen

(akti, ki jih izdaja nadzornik)

Nadzornik vodi zapisnik o nadzoru. O ugotovitvah nadzora izda poročilo s predlogi ukrepov oziroma ustrezno odločbo.

12. člen

(nezdružljivost)(1) Nadzornik mora varovati poslovno in uradno tajnost ter osebne podatke, s katerimi se seznani pri opravljanju nadzora. Dolžnost varovanja poslovne in uradne tajnosti ter osebnih podatkov traja tudi po prenehanju opravljanja nalog nadzora.

(2) Nadzornik ne sme sprejemati daril oziroma pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na uradna dejanja.

(3) Nadzornik ne sme opravljati nadzora pri osebi:

- s katero je v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, s katero je v zakonu ali svaštvu do vštetega drugega kolena, ne glede na to ali je zakonska zveza prenehala,

- s katero je v skrbniškem odnosu ali v odnosu posvojenec ali posvojitelj,

- kjer je lastnik ali solastnik ali delničar ali družbenik gospodarske družbe.

(4) Nadzornik mora v primerih iz prejšnjega odstavka predlagati vodji službe svojo izključitev iz postopka, v katerem sodeluje.

IV. SLUŽBENA IZKAZNICA

13. člen

(izkazovanje upravičenosti do opravljanja nadzora)

(1) Nadzornik izkazuje upravičenost do opravljanja nadzora s službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).

(2) Izkaznico izda minister, pristojen za delo.

(3) Izkaznica ima veljavnost pet let. Veljavnost izkaznice se lahko podaljša po preizkusu znanja, ki ga opravi nadzornik v skladu s določili pravilnika, ki ureja program in načinu opravljanja strokovnega izpita za nadzornika Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

(4) Izkaznica ni prenosljiva.

14. člen

(oblika izkaznice)(1) Izkaznica je izdelana iz posebne plastike, ki je bele barve in na katero so vrisani zaščitni elementi.

(2) Izkaznica je v velikosti 85 mm x 55 mm.

15. len

(vsebina izkaznice)

16. člen

(prenehanje veljavnosti izkaznice)(1) Veljavnost izkaznice preneha z dnem:

- prenehanja delovnega razmerja imetnika izkaznice pri zavodu,

- sklenitve pogodbe o zaposlitvi imetnika izkaznice za drugo delovno mesto,

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora imetnik izkaznico nemudoma vrniti službi za nadzor.

V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

17. člen

(uskladitev izkaznic)

Izkaznice za nadzornike izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika na podlagi Pravilnika o načinu in postopku izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb (Uradni list RS, št.17/99) se uskladijo s tem pravilnikom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

18. člen

(prenehanje uporabe)

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o načinu in postopku izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb (Uradni list RS, št. 17/99).

19. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati ___________ po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

dr. Ivan Svetlik

Minister za delo, družino in socialne zadeve

8. Pravilnik o odpisu in delnem odpisu dolga, odlogu plačila ter obročnem plačilu pri financiranju ukrepov trga dela in izvajalcev - OSNUTEK

Na podlagi drugega odstavka 143. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____), izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance

P R A V I L N I K

o odpisu in delnem odpisu dolga, odlogu plačila ter obročnem plačilu pri financiranju ukrepov trga dela in izvajalcev

1. člen

(področje urejanja)

(1) Odpis dolga se izvede skladno z zakonom, ki ureja javne finance.

(2) Ta pravilnik ureja kriterije in postopek za odpis, delni odpis, odlog plačila ali obročno plačilo …predmet odpisa… (v nadaljnjem besedilu: dolg).

2. člen

(kriteriji za odpis terjatve v celoti)

(1) Dolg se odpiše v celoti v kolikor bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z njeno višino. Odpis terjatve se izvede po oceni o predvidenih stroških postopka izterjave (razlog neekonomičnosti).

(2) Terjatev se odpiše v celoti v kolikor se izkaže, da dolžnik nima premoženja, ki bi se ga dalo unovčiti. Terjatev se odpiše na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi nezmožnosti oprave izvršbe (razlog dejanska nezmožnost izvršbe).

(3) Terjatev se odpiše v celoti v kolikor je dolžnikovo prebivališče neznano. Odpis terjatve se izvede na podlagi ugotovitve pristojne upravne enote o neznanem prebivališču dolžnika.

(4) Terjatev se odpiše v celoti v kolikor se stečajni postopek zaradi neznatne stečajne mase ni izvedel. Odpis se izvede na podlagi sklepa sodišča o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (378. člen ZFPPIPP).

(5) Terjatev se odpiše v celoti v primeru odpusta obveznosti. Odpis se izvede po preteku poskusne dobe na podlagi sklepa sodišča (400. člen ZFPPIPP).

(6) Terjatev se odpiše v celoti v primeru socialne ogroženosti dolžnika. Odpis se izvede na podlagi odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči ali mnenja CSD o socialni ogroženosti dolžnika.

(7) Terjatev se odpiše v celoti v primeru smrti dolžnika. Odpis se izvede na podlagi mrliškega lista dolžnika.

(8) Terjatev se odpiše v kolikor je potekel rok, ki je določen za zastaranje te terjatve.

3. člen

(kriteriji za delni odpis terjatve)

(1) Terjatev se delno odpiše v primeru zaključenega stečajnega postopka v katerem terjatev ni bila v celoti poplačana. Terjatev se odpiše v višini neporavnanega dela na podlagi sklepa o razdelitvi stečajne mase.

(2) Terjatev se delno odpiše v primeru potrjene prisilne poravnave. Terjatev se odpiše v višini neporavnanega dela na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnane.

(3) Terjatev se delno odpiše v primeru delne zavrnitve tožbenega zahtevka. Terjatev se odpiše v višini zavrnilnega dela sodbe na podlagi pravnomočne sodbe s katero je bilo tožbenemu zahtevku delno ugodeno.

(4) Terjatev se delno odpiše na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka v katerem terjatev ni bila v celoti poravnana. Terjatev se odpiše v višini, ki ni bila poravnana na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka

4. člen

(odpis terjatev iz naslova zamudnih obresti)

(1) Dolžnikom, ki so fizične osebe se odpišejo zamudne obresti v primeru njegove socialne ogroženosti. Terjatev se odpiše na podlagi mnenja pristojnega CSD.

(2) Dolžnikom, ki so pravne osebe se odpišejo zamudne obresti v primeru neugodnih gospodarskih razmer. Terjatev se odpiše na podlagi bilance poslovnega izida za obdobje v katerem je nastala zamuda s plačilom (Zakon o odpisu terjatev iz naslova zamudnih obresti).

5. člen

(odlog plačila)

(1) Dolžnikom, ki so fizične osebe, se v primeru njihove trenutne socialne ogroženosti lahko odloži pričetek vračanja dolga. Kot trenutna socialna ogroženost dolžnika se upošteva zlasti njegova brezposelnost, dalj časa trajajoča bolezen dolžnika, smrt v družini, povečanje družinskih članov.

(2) Odlog plačila se dovoli zlasti na podlagi potrdila o brezposelnosti dolžnika, zdravniškega potrdila, mrliškega lista, rojstnega lista.

(3) Plačilo se fizičnim osebam lahko odloži največ za 24 mesecev.

(4) Dolžnikom, ki so pravne osebe se v primeru trenutno slabih gospodarskih razmer odloži pričetek vračanja dolga. Za slabe gospodarske razmere se šteje................................. Za čas odloga se dolžnikom obračunajo polovične zakonite zamudne obresti.

(5) Plačilo se lahko pravnim osebam odloži največ za 12 mesecev

6. člen

(obročno odplačilo dolga)

(1) Če se ugotovi, da dolžnik ne bo mogel poravnati svojega dolga v celoti in v dogovorjenem roku v enkratnem znesku, se mu na podlagi dogovora pošlje Dogovor o poravnavi dolga, v katerem se zavede obročno odplačevanje dolga (Obrazec IZT-7 je priloga Pravilnika ). Število obrokov je odvisno od višine terjatve in pa od tega ali je dolžnik fizična ali pravna oseba.

(2) Za fizično osebo se lahko dogovori obročno vračanje dolga v največ 24 mesečnih obrokih.

(3) Za pravno osebo se lahko dogovori obročno vračanja dolga za terjatve nad 21.000 evrov v največ 18 mesečnih obrokih.

7. člen

(stornacija terjatve)Terjatev se stornira v kolikor je bila vzpostavljena brez ustrezne pravne podlage in na podlagi spremenjene sodne prakse (odločitev Vrhovnega sodišča RS, odločitev Ustavnega sodišča RS).

KONČNA DOLOČBA8. člen

(2) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

dr. Ivan Svetlik l.r.

Minister za delo, družino in socialne zadeve

9. Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje - OSNUTEK

Na podlagi 7. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. __________) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o prijavi in objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa vsebino in način sporočanja prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ter pogojev za opravljanje del na tem delovnem mestu oziroma vrsti dela ter postopek objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela in posredovanja zaposlitve.

II. PRIJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA

2. člen

(prosto delovno mesto oziroma vrsta dela)

Prosto delovno mesto oziroma vrsto dela določi delodajalec v skladu s svojim splošnim aktom, s katerim določa organizacijo dela.

3. člen

(prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela)

(1) Organizacija oziroma delodajalec mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijaviti prosta delovna mesta oziroma vrste dela, za katera je potrebna javna objava po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(2) Organizacija oziroma delodajalec mora zavodu prijaviti tudi prosta delovna mesta oziroma vrste dela, za katera bo dal vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za zaposlitev tujca v skladu z zakonom, ki

ureja zaposlovanje in delo tujcev.

(3) Organizacija oziroma delodajalec lahko zavodu prijavi prosta delovna mesta oziroma vrste dela, za katera ni potrebna javna objava po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če želi, da mu zavod posreduje kandidate za prosto delovno mesto oziroma vrsto dela.

4. člen

(vsebina prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela)

(1) Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela mora vsebovati:

– podatke o delodajalcu (ime, naslov in matična številka),

– podatek o upravni enoti, kjer je razpisano delovno mesto oziroma vrsta dela, če se delo ne opravlja v upravni enoti, kjer je sedež delodajalca,

– število potrebnih delavcev,

– naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela,

– opis del in nalog prostega delovnega mesta oziroma vrste dela,

– navedbo tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe,

– naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe ali ime poklicnega standarda (kot je nacionalna poklicna kvalifikacija),

– navedbo trajanja zaposlitve pri zaposlitvi za določen čas,

– navedbo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom,

– druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja, če to zahteva prosto delovno mesto oziroma vrsta dela,

– navedbo roka za prijavo kandidatov,

– navedbo načina prijave kandidatov,

– opredelitev glede objave v množičnih občilih,

– ime in priimek, telefonsko številko ter elektronski naslov osebe za stike.

(2) Če delodajalec želi posredovanje kandidatov, vpisanih v evidence zavoda, ali namerava zaposliti tujega državljana, lahko prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela vsebuje še:

– način posredovanja kandidatov,

– opredelitev vrste pogodbe,

– dodatne podatke o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela,

– urnik dela,

– predvideno poskusno delo,

– druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

– podatek o možnosti zaposlitve invalida,

– opredelitev namere za zaposlitev tujca,

druge podatke.

5. člen

(način sporočanja prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela)

(1) Organizacije oziroma delodajalci sporočajo zavodu prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela na obrazcu Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrsta dela, ki je objavljen na spletni strani zavoda.

(2) Organizacije oziroma delodajalci lahko prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela zavodu dostavijo osebno, po pošti ali elektronsko prek spletne strani zavoda.

(3) Zavod mora prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela potrditi in ji dodeliti registrsko številko ter vpisati v evidenco o prijavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela.

(4) Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela je vpisana v evidenco iz prejšnjega odstavka tri mesece od datuma izteka roka za prijavo kandidatov.

III. OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA

6. člen

(vsebina in način objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela )

(1) Zavod mora prosta delovna mesta oziroma vrste dela objaviti v svojih uradnih prostorih ali v dogovoru z organizacijo oziroma delodajalcem na spletni strani in jih posredovati v objavo množičnim

občilom na območju države ali na območjih držav Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora.

(2) Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela mora vsebovati:

– ime in naslov delodajalca,

– naziv delovnega mesta oziroma vrste dela,

– opis del in nalog prostega delovnega mesta oziroma vrste dela,

– naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe ali ime poklicnega standarda (kot je nacionalna poklicna kvalifikacija),

– druge pogoje za zaposlitev, če to zahteva prosto delovno mesto oziroma vrsta dela,

– navedbo trajanja zaposlitve pri zaposlitvi za določen čas,

– navedbo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom,

– navedbo roka za prijavo kandidatov,

- navedbo načina prijave kandidatov.

(3) Če delodajalec želi posredovanje kandidatov iz zavodovih evidenc, lahko objava vsebuje tudi podatke iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.

(4) Če zavod na prijavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela med pogoji za sklenitev delovnega razmerja prepozna neenako obravnavo kandidatov ali nezakonite pogoje za sklenitev delovnega razmerja, od organizacije oziroma delodajalca zahteva, da take pogoje na prijavi črta in mu jo v določenem roku ponovno dostavi.

IV. POSREDOVANJE ZAPOSLITVE

7. člen

(dejavnost zavoda pri posredovanju zaposlitve)

(1) Zavod mora ob prejemu prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ugotoviti, ali so v evidencah zavoda vpisane osebe, za katere je prosto delovno mesto oziroma vrsta dela ustrezna ali primerna zaposlitev, in po objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela:

– ponuditi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela brezposelnim osebam, ki ustrezajo pogojem prostega delovnega mesta oziroma vrste dela,

– preveriti usposobljenost in pripravljenost ustreznih brezposelnih oseb,

– delodajalcu sporočiti ponudbo kandidatov iz drugih evidenc zavoda,

– se z delodajalcem dogovoriti o načinu posredovanja kandidatov,

– izvesti napotitev dogovorjenega števila najustreznejših kandidatov,

– ob izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto oziroma vrsto dela poslati delodajalcu obvestilo o izidu posredovanja,

- sodelovati pri postopku izbire brezposelnih oseb na prosto delovno mesto oziroma vrsto dela.

(2) Zavod lahko ob prejemu prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela brez predhodne javne objave k organizaciji oziroma delodajalcu napoti brezposelno osebo, ki išče zaposlitev več kot dve leti.

8. člen

(ponovitev, sprememba in razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela)

(1) Če organizacija oziroma delodajalec na podlagi prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela s kandidatom ne sklene pogodbe o zaposlitvi, lahko:

– ponovi prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela z enakimi pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi,

– ponovno prijavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela s spremenjenimi pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi,

– razveljavi prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, če še ni potekel rok iz četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika.

(2) Organizacije oziroma delodajalci sporočajo zavodu ponovitev, spremembo in razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela na obrazcu Ponovitev, sprememba ali razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, ki je objavljen na spletni strani zavoda.

(3) Ponovitev, spremembo in razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela lahko

organizacije oziroma delodajalci dostavijo zavodu osebno, po pošti ali elektronsko prek spletne strani zavoda.

(4) Zavod mora ponovitev, spremembo in razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela potrditi in izvesti postopke iz 6. in 7. člena tega pravilnika.

(5) Pri ponovni prijavi zavod ponovno javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela z novim rokom prijave kandidatov, pri spremembi prijave organizacija oziroma delodajalec nadomesti del podatkov iz predhodne prijave z novimi podatki, z razveljavitvijo prijave pa organizacija oziroma delodajalec prekliče prijavo in objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela.

(6) Zavod prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela izloči iz evidence o prijavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, če v treh mesecih po zadnji objavi ta ni bila ponovljena ali razveljavljena.

V. KONČNA DOLOČBA

9. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati _____________ po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. _________________

Ljubljana, dne ______________

EVA _____________________

dr. Ivan Svetlik l.r.

Minister

za delo, družino in socialne zadeve

10. Pravilnik o prijavi in odjavi brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve v evidence … - OSNUTEK

Na podlagi 133. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o prijavi in odjavi brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve v evidence … I. PODROČJE UREJANJA

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik natančneje določa prijavo in odjavo v evidence (našteti), ki jih po Zakonu, ki ureja trg dela (v nadaljnjem besedilu: zakon) vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

II. SPLOŠNE DOLOČBE O VODENJU EVIDENC

2. člen

(enotna metodologija)

Evidence se vodijo računalniško po enotnih metodologijah, standardih, šifrantih in klasifikacijah, ki jih določi zavod po pridobitvi mnenja ministrstva, pristojnega za delo.

3. člen

(status osebe)

(1) Oseba ima status brezposelne osebe, če se vodi v evidenci brezposelnih oseb oziroma če se hkrati vodi v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci iskalcev zaposlitve.

(2) Oseba ima status iskalca zaposlitve, če se vodi v evidenci iskalcev zaposlitve.

4. člen

(izdaja potrdila o vpisu v evidence)

Zavod izda osebi, vpisani v evidence iz 1. člena tega pravilnika, na njeno zahtevo potrdilo o vpisu v evidenco.

5. člen

(sporočanje sprememb podatkov)

Osebe, ki se vodijo v evidencah iz 1. člena tega pravilnika, morajo zavodu sporočiti spremembe podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za vodenje oziroma na prenehanje vodenja v evidencah, najpozneje v treh dneh od nastanka spremembe.

6. člen

(hkratnost vodenja oseb v evidencah )(1) Oseba se lahko hkrati vodi v evidencah (našteti!), če izpolnjuje pogoje za vodenje v vsaki od evidenc v skladu z zakonom in tem pravilnikom.

(2) Oseba, ki se vodi v evidenci brezposelni oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve, se lahko vodi tudi v evidenci oseb, vključenih v ukrepe APZ, razen če je udeleženec javnih del, ki se vodi le v evidenci oseb, vključenih v ukrepe APZ

7. člen

(določitev pristojne območne službe za prijavo)

(1) Oseba se lahko prijavi v prijavi evidenco brezposelnih oseb ali v evidenco iskalcev zaposlitve na uradu za delo območne službe, ki si ga sama izbere.

(2) Tujec se lahko prijavi kot brezposelna oseba, če izpolnjuje pogoje, ki jih zakon določa v 8. členu.

8. člen

(sprememba območne službe prijave v času prijave v evidenci)

Oseba lahko spremeni območno službo prijave kadar se preseli oziroma išče zaposlitev v drugem kraju.

III. EVIDENCA BREZPOSELNIH OSEB

9. člen

(pogoji za vpis v evidenco brezposelnih oseb)

V evidenco brezposelnih oseb se lahko vpišejo in se v njej vodijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

10. člen

(način prijave v evidenco brezposelnih oseb)

(1) V evidenco brezposelnih oseb se mora oseba prijaviti zavodu z izpolnitvijo obrazca Prijava v evidenco brezposelnih oseb (obr. BO/1), ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Oseba se lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb tudi po elektronski poti z elektronsko prijavo, ki jo zavod izdela v skladu s predpisi o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.

11. člen

(prijava po pošti) (1) Osebo, ki je poslala izpolnjen Obrazec »Prijava v evidenco brezposelnih oseb« po pošti ali pisno vlogo za prijavo v evidenco brezposelnih oseb, se prične voditi v evidenci z dnem prijave in sicer se za dan prijave šteje:

? dan, ko je zavod prejel vlogo (datum vložišča), ki je poslala prijavo po pošti, če je vloga poslana kot navadna pošiljka,

? dan, ko je bila pošiljka oddana na pošti, če je vloga poslana priporočeno.

12. člen

(prijava po pooblaščencu)(1) Oseba lahko za prijavo v evidenco brezposelnih oseb določi pooblaščenca.

(2) Pooblaščenec ima lahko splošno pooblastilo ali posebno pooblastilo za samo eno vrsto posla, konkretno le za posamezna dejanja v postopku prijave v evidenco oziroma postopek prijave v celoti. V primeru dvoma v pristnost pooblastila se lahko s sklepom zahteva upravno overitev lastnoročnega podpisa pooblastitelja.

13. člen(predložitev dokumentacije)

(1) Zavod lahko ob prijavi od osebe zaradi pridobitve podatkov o izobrazbi ter delovni in zavarovalni dobi zahteva tudi predložitev delovne knjižice. To ne velja za iskalce prve zaposlitve in za državljane drugih držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ter njihove družinske člane.

(2) V kolikor podatka o šolski izobrazbi ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti, lahko zavod od osebe zahteva tudi predložitev spričevala oziroma diplome.

(3) Če oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ob prijavi predloži še:

? pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma drugo listino, iz katere je razviden razlog prenehanja pogodbe,

? obrazec o povprečno prejeti plači v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti, ki ga potrdi delodajalec.

14. člen

(obvezni dokumenti za prijavo)(1) Obvezni dokumenti za prijavo so:

- izpolnjen in podpisan Obrazec »Prijava v evidenco brezposelnih oseb« BO-1 in

- osebni dokument zaradi identifikacije osebe.

(2) Osebni dokumenti so:

- za državljane Slovenije: osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list,

- za državljane EU, EGP, Švice: osebna izkaznica ali potni list,

- za državljane tretjih držav: potni list, izjema so državljani Hrvaške, za katere velja osebna izkaznica.

15. člen

(pridobivanje EMŠO za vpis v evidenco)(1) Enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) se pridobi v postopku vpisa v evidenco skladno z Uredbo o vodenju in vzdrževanju Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP) ter postopku pridobivanja in posredovanja podatkov.

(2) Vsaka območna služba zavoda določi uradno osebo, ki je pooblaščena za pridobitev EMŠO.

16. člen

(datum začetka vodenja v evidenci brezposelnih oseb)

Zavod začne voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem prijave pri zavodu. S tem dnem se začnejo voditi v evidenci brezposelnih oseb tudi osebe, ki so na zahtevo zavoda naknadno dostavile manjkajočo dokumentacijo v roku, ki ga je določil zavod.

IV. PRIJAVA DRŽAVLJANOV DRŽAV ČLANIC EU, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE TER NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV IN DRUGIH TUJCEV V EVIDENCO BREZPOSELNIH OSEB

17. člen

(dokumenti za prijavo)V evidenco brezposelnih oseb se lahko vpišejo državljani članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: državljani EU), ki ob prijavi:

- predložijo osebni dokument,

- predložijo potrdilo o prijavi začasnega prebivanje ali dovoljenje za stalno prebivanje v RS, ki ga izda ga upravna enota na območju katere oseba prebiva,

- izpolnijo obrazec »Prijava v evidenco brezposelnih oseb« v slovenskem jeziki ali v angleščini.

18. člen

(prijava državljanov EU, ki se nameravajo zaposliti oziroma delati v RS)(1) Državljan EU, ki prebiva v RS brez prijave prebivanja prve tri mesece od dneva vstopa v državo, se prijavi v evidenco samo na podlagi osebnega dokumenta.

(2) Če po izteku treh mesecev ne predloži potrdila o prijavi prebivanja, se preneha voditi v evidenci. Prebivanje mora prijaviti pred iztekom treh mesecev od dneva vstopa v državo.

19. člen

(prijava državljanov EU, ki so brez lastne krivde ali volje izgubili zaposlitev oziroma delo v RS)(1) Prijava prebivanja državljanu EU ne preneha, če je izgubil zaposlitev, ki je trajala najmanj 1 leto, brez lastne krivde ali volje in se je prijavil kot iskalec zaposlitve in o tem predložil potrdilo zavoda. Takšen tujec se prijavi v evidenco na podlagi osebnega dokumenta in preveritve ali je v času zaposlitve imel urejeno prijavo prebivanja.

(2) Prijava prebivanja državljanu EU ne preneha še 6 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za določen čas krajši od enega leta oziroma po izgubi zaposlitve brez lastne krivde ali volje ali pred potekom 12 mesecev, če se prijavi v evidenco na podlagi osebnega dokumenta in preveritve ali je v času zaposlitve imel urejeno prijavo prebivanja ter se mu z izdajo potrdila o prijavi v evidenco omogoči podaljšanje veljavnosti prijave prebivanja.

(3) V primeru, da tujcu izteče dovoljen čas prebivanja na podlagi potrdila o prijavi prebivanja in ga ne obnovi, se preneha voditi v evidenci.

20. člen

(obrazec E-303)(1) Potrdila o prijavi prebivanja ne potrebuje oseba, ki je predložila obrazec E-303 oziroma izpolnila vlogo za pridobitev obrazca E-303 po uradni dolžnosti preko pooblaščene osebe na Centralni službi zavoda. Do pridobitve obrazca E-303 po uradni dolžnosti je oseba v postopku vpisa.

(2) Obrazec predstavlja odločitev o pravici do denarnega nadomestila in sicer o višini in trajanju, ki je omejeno na največ tri mesece ter vsebuje tudi podatek o datumu odhoda in izteku roka za prijavo na zavodu v drugi državi.

21. člen

(prijava tujca z osebnim delovnim dovoljenjem)(1) V evidenco brezposelnih oseb se lahko prijavijo tudi tujci iz tretjih držav, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas ali osebno delovno dovoljenje, izdano osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito (begunci).

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka ob prijavi predloži:

- osebni dokument (potni list),

- osebno delovno dovoljenje, izdano v RS,

- izpolnjen obrazec »Prijava v evidenco brezposelnih oseb«, v kateri navede, da ima osebno delovno dovoljenje.

V. PRENEHANJE VODENJA V EVIDENCI BREZPOSELNIH OSEB

22. člen

(roki za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb)

(1) Zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb na podlagi razlogov iz prejšnjega člena, če brezposelna oseba:

(a) neupravičeno odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, z dnem:

- zavrnitve napotnice, vabila ali akta o napotitvi,

- ko bi se morala javiti ali se vključiti v program,

- ugotovljenih kršitev pogodbenih obveznosti;

(b) odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve, z dnem:

- zavrnitve napotnice,

- ko bi se morala javiti pri delodajalcu, oziroma z dnem, ko bi morala zavodu dostaviti potrjeno napotnico,

- ko si pri razgovoru za zaposlitev ni prizadevala za pridobitev zaposlitve in je s svojim ravnanjem povzročila delodajalčevo odklonitev;

(c) predloži neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, z dnem, ko je dala neresnične podatke;

(

(č) dela/je delala ali je/je bila zaposlena na črno, z dnem, ko to ugotovi pristojni organ;

(d) postane začasno nezaposljiva, kar se ugotovi na podlagi zaposlitvenega načrta, z dnem te ugotovitve;

(e) ni aktivni iskalec zaposlitve, z dnem, ko na zahtevo zavoda ne predloži dokazil v skladu s predpisi, ki urejajo pravila za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in čas prenehanja ter znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

(f) odkloni podpis zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na dokončni odločbi iz šestega odstavka 113. člena zakona, z dnem odklonitve tega podpisa.

(2) V vseh drugih primerih iz prejšnjega člena zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja evidence.

23. člen

(odločba o prenehanju vodenja in obrazec odjava iz evidence) (1) Odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb se izda osebi:

- v primeru prenehanja vodenja v evidenci po 129. členu zakona,

- v primeru ugotovitve, da oseba več ne izpolnjuje pogojev za vodenje v evidenci, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc,

- na zahtevo stranke.

(2) Za odjavo iz evidence oseba izpolni obrazec, v katerem navede datum in razlog odjave in ga podpiše. Na tej podlagi se osebo odjavi iz evidence. Odločbe o prenehanju vodenja se v tem primeru ne izda.

(3) V primerih iz tretje, četrte, pete, osme in devete alineje 1. odstavka 129. člena zakona ter v primeru iz četrte alineje 1. odstavka 8. člena zakona, zavod o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb izda odločbo po uradni dolžnosti. Pred izdajo odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb se z vpogledom v evidence ZZZS preveri ali je oseba pridobila katerega od statusov s katerim se brezposelnost izključuje.

VI. EVIDENCA ISKALCEV ZAPOSLITVE

24. člen

(prijava in odjava iskalcev zaposlitve)

(1) Za prijavo in odjavo osebe v evidenco iskalcev zaposlitve se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na evidence brezposelnih oseb, v kolikor s tem pravilnikom ni določeno drugače.

25. člen

(prijava v evidenco) (1) V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko osebno ali po elektronski poti prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu.

(2) V evidenco iskalcev zaposlitve se mora oseba prijaviti zavodu z izpolnitvijo obrazca Prijava v evidenco iskalcev zaposlitve (obr. _________), ki je sestavni del tega pravilnika.

26. člen

(predložitev dokumentacije)

(1) Zavod ob prijavi od iskalca zaposlitve zahteva predložitev dokumentacije, ki se nanaša na izobrazbo, kompetence, delovni dobi in izkušnjah. Zavod ne pridobiva podatke o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah iskalca zaposlitve po uradni dolžnosti.

(2) Če oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ob prijavi predloži še:

? pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma drugo listino, iz katere je razviden razlog prenehanja pogodbe,

? obrazec o povprečno prejeti plači v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti, ki ga potrdi delodajalec.

27. člen

(obvezni dokumenti za prijavo)(1) Obvezni dokumenti za prijavo so:

- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava v evidenco iskalcev zaposlitve« ________,

- osebni dokument zaradi identifikacije osebe.

- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, naziv in izdajatelj dokumenta, ki izkazuje, da je zaposlitev osebe ogrožena (poslovni načrt delodajalca, program razreševanja presežnih delavcev, obvestilo likvidacijskega ali stečajnega upravitelja, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavca ali drug dokument);

- pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

- dokument o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.).

VIII. KONČNI DOLOČBI

28. člen

Z uveljavitvijo tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (Uradni list RS, št. 56/07 in 10/09).

29.člen

Ta pravilnik začne veljati _______________po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

dr. Ivan Svetlik

Minister za delo, družino in socialne zadeve

11. Pravilnik o pripravi in vsebini zaposlitvenega načrta - OSNUTEK

Na podlagi sedmega odstavka 113. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o pripravi in vsebini zaposlitvenega načrta

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika )

Ta pravilnik ureja pripravo in vsebino zaposlitvenega načrta, ki ga izvajalci ukrepov na trgu dela (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepov) pripravijo za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve).

2. člen

(namen zaposlitvenega načrta)

(1) Namen zaposlitvenega načrta je izboljšati zaposlitvene možnosti iskalca zaposlitve s pomočjo pisnega dogovora med iskalcem zaposlitve in izvajalcem ukrepov, o potrebnih postopkih in medsebojnih obveznostih pri iskanju in posredovanju zaposlitve.

(2) Z zaposlitvenim načrtom se oceni možnosti takojšnje zaposlitve ali prezaposlitve glede povpraševanja delodajalcev na območnem trgu dela oziroma, če takojšnja zaposlitev ni možna, vključitev v ukrepe trga dela, zaradi zboljšanja zaposlitvenih možnosti.

II. PRIPRAVA ZAPOSLITVENEGA NAČRTA

3. člen

(priprava prvega zaposlitvenega načrta)

(1) Prvi, skrajšani zaposlitveni načrt za iskalca zaposlitve se pripravi ob prijavi v evidenco Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) ali drugega izvajalca ukrepov oziroma ob prvi obravnavi.

(2) S prvim zaposlitvenim načrtom se opredeli:

- ustrezna zaposlitev,

- načini in območje iskanja zaposlitve,

- morebitne obveznost iskalca zaposlitve,

- načini in pogostost medsebojnega obveščanja iskalca zaposlitve in izvajalca ukrepov.

(3) Ob pripravi prvega zaposlitvenega načrta se oceni, ali je poglobljeni zaposlitveni načrt za iskalca zaposlitve potrebno pripraviti takoj ter se določi okvirni rok za pripravo poglobljenega zaposlitvenega načrta.

4. člen

(rok za pripravo poglobljenega zaposlitvenega načrta)(1) Zaposlitveni načrt z vsemi vsebinami iz 8. člena tega pravilnika se pripravi najkasneje v štirih mesecih po prijavi iskalca zaposlitve v evidenco.

(2) Iskalci zaposlitve, za katere je potrebno pripraviti popoln zaposlitveni načrt takoj po prijavi oziroma pred potekom roka iz prejšnjega člena, se kot pripadniki težje zaposljivih ali rizičnih skupin opredelijo z doktrino zavoda ali drugega izvajalca ukrepov.

(3) Za zaposlene iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, se poglobljeni zaposlitveni načrt lahko pripravi pred potekom delovnega razmerja.

5. člen

(spremembe in obdobje veljavnosti)(1) Zaposlitveni načrt se spremlja in dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem zaposlitve. Za vsako novo dogovorjeno dejavnost iskalca zaposlitve pri iskanju zaposlitve oziroma vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja zavod izdela nov zaposlitveni načrt.

(2) Veljavnost zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama.

6. člen

(podpis zaposlitvenega načrta)

(1) Zaposlitveni načrt se izdela v dveh izvodih, ki ju podpišeta uradna oseba zavoda ali drugega izvajalca ukrepov in iskalec zaposlitve. Uradna oseba izroči iskalcu zaposlitve en izvod.

(2) Iskalec zaposlitve si lahko pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta.

(3) S podpisom zaposlitvenega načrta oba podpisnika prevzemata vse iz njega izhajajoče obveznosti in sicer:

- uradna oseba: da bo spremljala izvajanje in pravočasno posredovala informacije o možnostih zaposlitve ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,

- iskalec zaposlitve: da bo pravočasno in vestno izpolnjeval vse aktivnosti in dejavnosti, ki izhajajo iz zaposlitvenega načrta.

(4) Če iskalec zaposlitve iskalec zaposlitve odkloni podpis zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na odločbi iz 7. člena tega pravilnika, dokončni v upravnem postopku, se z dnem odklonitve preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

7. člen

(odsotnost soglasja)

Kadar soglasje o vsebini zaposlitvenega načrta ni doseženo, se iskalcu zaposlitve izda odločba, s katero se ob uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odloči o vsebini načrta, glede katere soglasje ni bilo doseženo. Odločbo izda pooblaščeni delavec zavoda ali drugega izvajalca ukrepov. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za delo. Zoper odločbo ministrstva je dovoljen upravni spor.

III. VSEBINA ZAPOSLITVENEGA NAČRTA

8. člen

(vsebina poglobljenega zaposlitvenega načrta)

Zaposlitveni načrt iskalca zaposlitve vsebuje:

- ime in priimek, datum rojstva in naslov,

- navedbe poklicne in/ali strokovne izobrazbe,

- zaposlitveni status – brezposelna oseba, iskalec zaposlitve, zaposlena oseba,

- datum prenehanja delovnega razmerja – za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena,

- delovno mesto, na katerem je iskalec zaposlitve delal večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti ali pred pričetkom iskanja nove zaposlitve,

- opredelitev ustrezne zaposlitve glede na delovno mesto, na katerem je iskalec zaposlitve delal večino časa zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti in na podlagi tarifnega razreda, navedenega v pogodbi o zaposlitvi; pri prvih iskalcih zaposlitve in pri osebah, ki dve ali več let niso bile zaposlene, se ustrezna zaposlitev določi glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe,

- opredelitev zaposlitvenih ciljev za ustrezno zaposlitev glede na znanje in izobrazbo, kompetence in delovne izkušnje,

- opredelitev migracijskega območja iskanja zaposlitve,

- opredelitev primerne zaposlitve za brezposelne osebe,

- opredelitev zaposlitvenih ciljev za primerno zaposlitev glede na delovno mesto, na katerem je iskalec zaposlitve delal večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti in ustreza enemu oziroma največ dve stopnji nižjemu tarifnemu razredu, navedenemu v pogodbi o zaposlitvi. Pri prvih iskalcih zaposlitve in pri osebah, ki dve ali več let niso bile zaposlene, se primerna zaposlitev določi glede na raven in vrsto poklicne (šolske) izobrazbe, ki ustreza največ dve ravni nižji vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, kot jo ima iskalec zaposlitve,

- taksativno navedene aktivnosti in obveze za doseganje zaposlitvenih ciljev in roki za njihovo izvedbo,

- način in roki ali terminski plan obveščanja zavoda o aktivnostih za dosego zaposlitvenega cilja, še zlasti o iskanju ustrezne oziroma primerne zaposlitve,

- rezidenčni naslov iskalca zaposlitve,

- načini prejemanja obvestil zavoda z navedbami telefona, faksa, elektronske pošte ali mobilnega telefona,

- prostor za podpis uradne osebe,

- prostor za podpis in izjavo iskalca zaposlitve o sprejemanju zaposlitvenega načrta in spoštovanju sprejetih obvez,

- datum podpisa,

- obvestilo – pravni pouk o posledicah podpisa oziroma zavrnitve podpisa zaposlitvenega načrta in posledicah nespoštovanja sprejetih obvez.

9. člen

(vsebina sprememb in dopolnitev zaposlitvenega načrta)

V primeru, če iskalec zaposlitve kljub spoštovanju obveznosti zaposlitvenega načrta ni dosegel zastavljenih ciljev v opredeljenem roku, se pred spremembo zaposlitvenega načrta opravi analiza realnosti postavljenih ciljev in vzrokov za njihovo nedoseganje.

IV. KONČNI DOLOČBI

10. člen

Obrazec zaposlitvenega načrta je priloga tega pravilnika.

11. člen

Ta pravilnik začne veljati __________ po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. ___________

Ljubljana, dne _______________

EVA _______________

dr. Ivan Svetlik

Minister za delo, družino in socialne zadeve

12. Pravilnik o standardih in normativih storitev za trg dela - OSNUTEK

Na podlagi 16. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. ____) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K

o standardih in normativih storitev za trg dela

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(področje urejanja)

Ta pravilnik določa standardne in normative storitve naslednjih storitev za trg dela:

- vseživljenjske karierne orientacije in

- posredovanja zaposlitve. 2. člen

(določitev standarda in normativa storitve)

1) Standard posamezne storitve se določi z naslednjimi elementi:

- opis storitve

- upravičenci ali strokovno področje, na katerem se uporablja

- postopek izvajanja

- trajanje

- metoda dela

- izvajalci

- izobraževanje

- dokumentacija

2) Normativ storitve določa časovne okvire, število storitev na izvajalca in načela smotrne organizacije izvajalcev.

II. STANDARDI IN NORMATIVI VSEŽIVLJENJSKE KARIERNE ORIENTACIJE

Informiranje o trgu dela:

a) Opis storitve

Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve EURES-zaposlovanje).

Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.

Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela in obsega informacije o:

- stanju in spremembah na trgu dela;

- vsebinah, rokih in pogojih za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;

- rokih in pogojih za pridobitev denarnih nadomestil.

Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.

b) Upravičenci

Upravičenec do splošnih informacij na trgu dela in informacij o možnostih zaposlovanja izven Slovenije je vsaka fizična ali pravna osebe, ki ima potrebo in interes pridobiti te informacije.

Upravičenec do informacij o možnostih zaposlovanja je brezposelna oseb in drug iskalec zaposlitve ki se prijavi pri zavodu.

c) Postopek izvajanja

Upravičenec, ki želi splošne informacije o trgu dela ali informacije o možnostih zaposlovanja, lahko uporabi katerega od različnih informacijskih kanalov: pisno informativno gradivo, informacije na internetu, neposreden kontakt preko telefona (tudi preko Kontaktnega centra kot računalniško podprte telefonije) ali neposreden kontakt z izvajalcem.

Neposreden kontakt se izvaja v obliki usmerjenega razgovora, kjer izvajalec najprej predstavi institucijo in sebe, nato pa upravičenca omogoči, da posreduje podatke o želenem področju storitve in želeni storitvi znotraj tega področja. Na podlagi tako zbranih podatkov izvajalec upravičencu posreduje relevantne informacije: pove mu o vrstah storitev, ki so na voljo in ga seznani s pogoji za njihovo pridobitev. Po potrebi ga napoti k organom, kjer lahko pridobi dodatne informacije. O vsebini neposrednih kontaktov se pripravi kratek zapis, ki je podlaga za dograjevanje informacij preko drugih kanalov.

d) Trajanje storitve

Postopek splošnega informiranja in informiranja o možnostih zaposlovanja v obliki telefonskega ali osebnega razgovora traja v povprečju …. min.

Postopek za pripravo, izvedbo, distribucijo, posodabljanje pisnih informativnih gradiv traja v povprečju ….ur na leto.

Postopek za pripravo in postavitev spletnih strani in njihovo posodabljanje traja v povprečju …ur na leto.

e) Metoda dela

splošno informiranje in informiranje o možnostih zaposlovanja v obliki telefonskega ali osebnega razgovora se izvaja po metodi dela s posameznikom.

f) Izvajalci storitev

Storitve splošnega informiranja opravljajo strokovni delavci s…. ravnijo izobrazbe, ostale storitve pa strokovni delavci iz 81. in 3. odst. 85. člena zakona o urejanju trga dela.

g) Izobraževanje

Sestavni del storite je tudi strokovno izpopolnjevanje in monitoring, organiziran po načelu (letno, triletno…??)

Strokovno izpopolnjevanje se izvaja v obsegu …

h) Dokumentacija

Izvajalec vodi evidenco storitev

- po dnevih tako, da evidentira število upravičencev, katerim so bile posredovane informacije in vrste informacij,

- po številu uporabljenih pisnih gradiv.

- po številu ogledov spletne strani in številu porabnikov posamezne spletne storitve

i) Normativ storitve

Povprečni mesečni normativ na enega strokovnega delavca znaša … opravljenih storitev

Tako določen normativ se poveča za ustrezen delež nalog informacijske tehnologije po merilu….in upravno administrativnih nalog po merilu……

Izvajanje storitev se organizira po merilu 1 strokovni delavec na vsakih …. tisoč prebivalcev..

Samostojno vodenje kariere

a) Opis storitve

Samostojno vodenje kariere je storitev, ki zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.

b) Upravičenci

Upravičenec do storitve samostojnega vodenja kariere je vsaka fizična oseba, ki ima potrebo in interes po tej storitvi.

c) Postopek

d) Trajanje storitve

e) Metoda dela

f) Izvajalci storitev

g) Izobraževanje

h) Dokumentacija

i) Normativ storitve

Osnovno karierno svetovanje

a) Opis storitve

Osnovno karierno svetovanje je storitev individualnega svetovanja in pomoči pri izdelavi zaposlitvenega načrta ter

pomoč pri iskanju zaposlitve, ki vključuje aktivnosti za pridobivanje veščin iskanja zaposlitev.

b) Upravičenci

Upravičenci do storitve so brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

c) Postopek

d) Trajanje storitve

e) Metoda dela

f) Izvajalci storitev

g) Izobraževanje

h) Dokumentacija

i) Normativ storitve

Poglobljeno karierno svetovanje

a) Opis storitve

Poglobljeno karierno svetovanje nadgrajuje osnovno karierno svetovanje z ocenjevanjem kompetenc posameznika in izdelavo njegovega kariernega načrta. Vključuje pomoč pri postavljanju kariernih ciljev, ocenjevanju interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc, raziskovanju trga dela, spoznavanju možnosti in priložnosti v okolju, sprejemanju odločitev o svoji karieri in izdelavi in uresničevanju kariernega načrta, ki vključuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.

b) Upravičenci

Upravičenci so brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, ki imajo težave pri sprejemanju odločitev o svoji poklici karieri ali zaposlovanju.

c) Postopek

d) Trajanje storitve

e) Metoda dela

f) Izvajalci storitev

g) Izobraževanje

h) Dokumentacija

i) Normativ storitve

Učenje veščin in vodenja kariere

a) Opis storitve

Storitev vključuje oblike, katerih namen je pridobivanje veščin za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti v okolju, učenje odločanja in uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.

b) Upravičenci

Upravičenci so brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, ki imajo težave pri sprejemanju odločitev o svoji poklici karieri ali zaposlovanju.

c) Postopek

d) Trajanje storitve

e) Metoda dela

f) Izvajalci storitev

g) Izobraževanje

h) Dokumentacija

i) Normativ storitve

III. STANDARDI IN NORMATIVI POSREDOVANJA ZAPOSLITVE

Posredovanje zaposlitve

a) Opis storitve

Storitev obsega:

- definiranje zahtev prostega delovnega mesta v sodelovanju z delodajalcem,

- ugotavljanje obstoja kandidatov v evidencah zavoda in nabor možnih kandidatov,

- preverjanje ustreznosti kandidatov glede na zahteve delodajalca in pripravljenost sprejeti ponujeno zaposlitev,

- izbor ustreznih kandidatov in napotitev (pisno, elektronsko, telefonsko)

- spremljanje uspešnosti napotitev,

- priprava ponudbe kandidatov z ukrepom usposabljanja in izobraževanja, izbira in napotitev primernih kandidatov, kadar v evidencah zavoda ni ustreznih kandidatov.

- spremljanje uspešnosti izvajanja programa usposabljanja ali izobraževanja vključenih v zaposlitev z ukrepom

b) Upravičenci

Storitev na ozemlju RS se zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve, za države EU, EGP in Švicarske konfederacije pa tudi drugim iskalcem zaposlitve.

c) Postopek

d) Trajanje storitve

e) Metoda dela

f) Izvajalci storitev

g) Izobraževanje

h) Dokumentacija

i) Normativ storitve

Zadnji članki iz rubrike:

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

7.6.2019 13:15:38:
Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži - 7. 6. 2019

3.6.2019 13:46:25:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K (10. 5. 2019)

15.4.2019 11:45:04:
Predlog sprememb REK obrazcev - 12. 4. 2019

Najnovejši članki:

26.6.2019 15:58:50:
S poenostavitvijo zakonodaje do hitrejšega reševanja vlog za državne štipendije in tudi do več štipendij

26.6.2019 15:53:26:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola о izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (BRSZD)

26.6.2019 15:16:23:
Poročilo o gibanju plač za februar 2019

26.6.2019 14:49:10:
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT