Pojasnilo DURS, št. 4230-172/2010-2, 3. 6. 2010

Davčni zavezanec sprašuje, ali lahko odbija DDV od zalog blaga in osnovnih sredstev (računalnika), nabavljenih z obračunanim DDV, preden je razpolagal z identifikacijsko številko za DDV. Davčni zavezanec navaja, da bo blago in osnovno sredstvo v celoti namenjeno transakcijam, ki so obdavčene z DDV (trgovina).

V zvezi z navedenim odgovarjamo:

Davčni zavezanec lahko odbije DDV od nabav blaga, ki ga ima na zalogi in osnovnih sredstev, ki jih je nabavil preden je razpolagal z identifikacijsko številko za DDV, če še ni potekel rok za uveljavljanje odbitka DDV – zadnji dan davčnega obdobja koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka.

Davčni zavezanec ima v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2) pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Pravica do odbitka DDV v skladu z 62. členom ZDDV-1 nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Obveznost za obračun DDV je določena v 33. členu tega zakona in nastane največkrat takrat, ko je blago dobavljeno ali je storitev opravljena.

Davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek DDV v davčnem obdobju, v katerem izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 67. člena ZDDV-1. Če davčni zavezanec odbitka DDV ne opravi v davčnem obdobju, v katerem je pridobil pravico do odbitka, lahko DDV odbije v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1 ta znesek kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.

Davčni zavezanec lahko torej odbije DDV od nabav blaga, ki ga ima na zalogi in ga je nabavil preden je razpolagal z identifikacijsko številko za DDV, če še ni potekel rok za uveljavljanje odbitka DDV – zadnji dan davčnega obdobja koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka in če je blago bilo ali je namenjeno transakcijam, ki so obdavčene z DDV (blago ni bilo dobavljeno – prodano pred datumom pridobitve identifikacijske številke za DDV).

Za nabave osnovnih sredstev pa je treba upoštevati tudi določbo 68. člena ZDDV-1. V skladu s prvim odstavkom tega člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Popravek mora v skladu z drugim odstavkom navedenega člena ZDDV-1 davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. S spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1, je na podlagi prvega odstavka 110. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10) mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje.

Z začetkom obračunavanja DDV od transakcij, ki se nanašajo na nabavo osnovnega sredstva, in ki se v celoti uporablja za namene obdavčenih transakcij, so se spremenili dejavniki, odločilni za odbitek DDV. Davčni zavezanec je namreč z začetkom obračunavanja DDV pridobil pravico do odbitka DDV od nabave teh osnovnih sredstev, vendar samo v delu do poteka obdobja popravka odbitka DDV, ki se nanaša na osnovna sredstva (in nepremičnine). Odbitek DDV mora biti izveden v roku, ki velja za uveljavljanje odbitka DDV od zaloge blaga, to je najpozneje v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem bi davčni zavezanec lahko uveljavil pravico do odbitka DDV, če bi razpolagal z identifikacijsko številko za DDV.

Glede višine pravice do odbitka DDV od nabav osnovnih sredstev pred identifikacijo je treba upoštevati določbo 69. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec lahko odbije DDV v višini, ki ustreza razliki med celotnim odbitnim DDV (z računa) in sorazmernemu delu DDV od katerega davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka, ker še ni bil identificiran za namene DDV in ni obračunaval DDV (opravljal je dejavnost kot „mali davčni zavezanec” iz 94. člena ZDDV-1). Sorazmerni del DDV od katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka se izračuna na podlagi razdelitve odbitka DDV na 5 let (za osnovna sredstva) oziroma 20 let (za nepremičnine) v povezavi s 111. členom pravilnika.

V zvezi s pravico do odbitka DDV pred identifikacijo za namene DDV je na spletnih straneh DURS objavljeno pojasnilo MF.