Vlada je na 86. redni seji, 10. junija 2010, sprejela Predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. Državni proračun za leto 2010 je bil sprejet konec novembra 2009. Ob pripravi le-tega so bili upoštevani takrat znani podatki in ocene glede globalne makroekonomske situacije, vendar se ocene in podatki, ki jih zaznavamo v prvi polovici leta 2010 razlikujejo od upoštevanih ocen. V začetku leta 2010 so se spremenile tudi razmere v okviru evro območja, ki zahtevajo angažma tudi Republike Slovenije, česar ob pripravi sprejetega proračuna za leto 2010 ni bilo mogoče predvideti.

Vlada se zaveda pomembnosti javnofinančne stabilnosti celotne Evrope, ki je hkrati tudi jamstvo za finančno stabilnost Slovenije. Tudi to je razlog, da se primanjkljaj, določen v sprejetem proračunu ne bo zvišal in ostaja na isti ravni 5% BDP. S predlogom rebalansa se zagotavlja javnofinančna stabilnost in zadostna sredstva in pravne podlage, ki bodo omogočile aktivno udeležbo Slovenije pri zagotavljanju zaščite finančne stabilnosti v evroobmočju.

Za dosego teh dveh ciljev se upošteva nižje javnofinančne prihodke od prvotno načrtovanih, prilagaja višina javnofinančnih odhodkov tako, da se nivo primanjkljaja državnega proračuna v deležu BDP ohranja na istem nivoju, prav tako pa se vzpostavljajo podlage za sodelovanje Slovenije v aktivnostih, ki se vodijo v okviru Evropske unije oziroma evroobmočja z namenom zagotavljanja pomoči Helenski republiki z namenom zagotavljanja zaščite finančne stabilnosti v evroobmočju.

Proračunski primankljaj

Skladno s sprejetim državnim proračunom bi primanjkljaj državnega proračuna v letu 2010 znašal 1,8 mrd EUR ali 5 % BDP, v letu 2011 pa 1,5 mrd ali 4,1 % BDP. Primanjkljaj širšega sektorja države bi skladno s sprejetim Programom stabilnosti znašal 5,7 % BDP v letu 2010 in 4,2 % BDP v letu 2011. S predlaganimi ukrepi rebalansa proračuna za leto 2010 bo primanjkljaj državnega proračuna znašal 1.767 mio EUR (v sprejetem proračuna je bil primanjkljaj ovrednoten v višini 1.826 mio EUR), t.j. 5% BDP.

Proračunski prihodki

Davčni prihodki za leto 2010 so ocenjeni v višini 6.487,1 mio EUR, kar je za 540 mio EUR nižje od ocenjenih ob sprejemanju državnega proračuna jeseni lanskega leta.

Na nižjo realizacijo proračunskih prihodkov v letu 2010, ki bodo bistveno nižji od načrtovanih v sprejetem proračunu, najbolj vplivajo:

• nižja realizacija prihodkov ob koncu leta 2009
• nove makroekonomske napovedi za leto 2010
• višja vračila in še dodatno nižje akontacije davka od dohodkov pravnih oseb
• nižje količine prodanih energentov.

Največje odstopanje se nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb, kjer je nova ocena za leto 2010 nižja za 281,8 mio EUR. Podjetja so že v lanskem letu močno znižala plačilo akontacij, zato smo ob pripravi proračuna za leto 2010 (jeseni 2009) pričakovali bistveno manj vračil, kot jih je bilo v lanskem letu. Lani je bilo vračil za 300 mio EUR, letos pa celo za 320 mio EUR ob bistveno nižji akontaciji. Razlog za nižje prihodke iz naslova DDPO so tudi slabitve v finančnem sektorju, ki so vplivale na zniževanje davčne osnove.

Proračunski odhodki

Ob davčni reformi leta 2006 bi bilo nujno znižati tudi proračunske odhodke. Davčna reforma iz leta 2006 je znižala javnofinančne prihodke že v prvem letu za 112 mio EUR, oziroma 0,4% BDP-ja. Če ne bi ukinili davka na izplačane plače oziroma znižali davčne stopnjo pri DDPO bi imeli danes v proračunu za več kot 3% BDP višje prihodke. Znižanje, oziroma nujne strukturne reforme odhodkovne strani pa hkrati z znižanjem javnofinančnih prihodkov niso bile narejene. Nivo odhodkov je še vedno enako visok, oziroma so se v letu 2008 uvajale še dodatne nove pravice, ki so povečale obseg odhodkov.

Glede na opisano stanje ter ob upoštevanju zakonskih pravic je rebalans proračuna posegel predvsem v proračunske programe, ki predstavljajo ˝fleksibilni˝ del odhodkov. Skupno znižanje na strani odhodkov znaša skoraj 600 mio EUR, najbolj pa se znižujejo sredstva, namenjena prometu in prometni infrastrukturi - za 168 mio EUR, sledi področje zdravstva, kjer se sredstva znižujejo za 49 mio EUR, za 44 mio EUR pa se znižuje obseg odhodkov pri obrambi in ukrepih ob izrednih razmerah (še posebej program vojaška obramba in nacionalna varnost).

Programi prometa in prometne infrastrukture se znižuje predvsem zaradi spremenjene dinamike financiranja investicijskih projektov, in sicer tako domačih kot evropskih. Glede na prioritete, pripravljenost projektov, problematiko javnega naročanja in usklajevanja pravnih ter strokovnih podlag za izvajanje projektov je možno del projektov prestaviti v prihodnja leta. Kljub rebalansu se bodo investicije v železniško infrastrukturo financirale iz namenskih sredstev, katerih prilivi v letu 2010 so ocenjeni na dobrih 80 mio EUR. Na programu cestna infrastruktura (državne ceste) je dinamika spremenjena pri 801 projektih.

Pri področju zdravstva je potrebno poudariti, da je bilo v sprejetem proračunu za leto 2010 predvideno bistveno več sredstev, kot v preteklih letih in je Ministrstvo za zdravje naredilo oceno, kolikšen del investicijskega ciklusa je lahko fizično izveden in tudi plačan v skladu z veljavnimi plačilnimi roki, v letošnjem letu. Vsekakor to ne pomeni, da bo investicijski program na področju zdravstva okrnjen oziroma bodo investicije izvedene v manjšem obsegu, ampak pomeni da bodo nekoliko zamaknjene. Ob tem velja poudariti, da je v proračunskem skladu Ministrstva za zdravje prostih še 22 mio EUR, ki so prav tako v letošnjem letu na razpolago za pomembne investicije na področju zdravstva.

Vir: UVI