Pojasnilo DURS, št. 4230-135/2010, 26. 4. 2010

Davčni zavezanec navaja, da je z Evropsko komisijo sklenil pogodbo o opravljanju storitev za Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Iz navedb davčnega zavezanca izhaja, da bo opravljal za Evropsko komisijo naslednje storitve:

• upravljanje in posodabljanje spletne strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
• priprava osnutkov informativnega materiala in elektronskih produktov (npr. biltenov, blogov, forumov, klepetalnic…),
• priprava osnutkov informacijskih dosjejev za različne ciljne skupine (npr. mladi, mediji, itd.),
• priprava osnutkov, člankov, intervjujev in drugih novic,
• nudenje pomoči Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji pri izvajanju strategije socialnih medijev, itd.

Storitve se bodo izvajale v prostorih izvajalca in v prostorih Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na podlagi priložene dokumentacije izvajalec storitev za svoje delo odgovarja sam in ne zastopa niti predstavništva niti Evropske komisije. Izvajalec zagotovi odškodnino v primeru kakršne koli tožbe, terjatve ali postopka, ki jih proti Komisiji sproži tretja stranka zaradi škode, ki jo pri izvajanju pogodbe povzroči izvajalec.

Predstavništvo ne bo delodajalec izvajalca in oseb, ki jih bo izvajalec določil za opravljanje zahtevnih nalog. Vse osebe, ki jih bo izvajalec določil za opravljanje nalog, bodo prejemale navodila neposredno od njega. Izvajalec ne bo del upravne strukture predstavništva ali Evropske komisije.

Pogodba o storitvah je sklenjena za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja do največ 6 mesecev. Sklepanje pogodb s podizvajalci v času trajanja pogodbe je mogoče le s predhodnim pisnim soglasjem naročnika. Izvajalec pa ostaja edini odgovoren za izpolnjevanje pogodbe.

Pogodbena cena je določena v fiksnem znesku, zneski za plačilo pa temeljijo na plačilu za 1 dan. Poleg skupnega zneska se v skladu s pogodbo povrnejo tudi potni in drugi stroški do določenega največjega zneska.

Davčni zavezanec sprašuje, ali na podlagi opravljanja storitev za Evropsko komisijo velja za davčnega zavezanca in ali mora pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV, ter katere so druge obveznosti na področju DDV.

V zvezi z navedenim odgovarjamo:

1. Neodvisno opravljanje ekonomske dejavnosti

Na podlagi podatkov in navedb davčnega zavezanca izhaja, da opravlja svojo dejavnost v razmerju do naročnika storitev (Evropske komisije) v neodvisnem razmerju.

Na podlagi določbe 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10-UPB2) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Pogoj, da oseba opravlja ekonomsko dejavnost neodvisno, iz kroga davčnih zavezancev na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDDV-1 izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

Za neodvisno opravljanje dejavnosti se tako ne štejejo aktivnosti, ki jih posameznik opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi in tudi vse aktivnosti, ki se opravljajo na podlagi drugačnih pogodb in pri katerih izvajalec ni samostojen pri izvajanju dela. ZDDV-1 za presojo posameznega razmerja z vidika samostojnosti pri opravljanju dela navaja nekatere kriterije, in sicer: nadzor in navodila v zvezi z delom, način opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in druge odgovornosti delodajalca, ki kažejo na odvisno oziroma neodvisno opravljanje dela.

Pri presoji, ali davčni zavezanec opravlja katero koli dejavnost odvisno ali neodvisno, je potrebno izhajati iz vsebine posameznih storitev oziroma poslov, ne glede na to, kakšna pogodba je sklenjena.

Na podlagi navedb in podatkov iz priložene pogodbe izhaja, da davčni zavezanec opravlja svojo dejavnost v razmerju do naročnika storitev (Evropske komisije) v neodvisnem razmerju. Z naročnikom namreč nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, niti njegove poslovne vezi z naročnikom ne nakazujejo na odvisnost razmerja med delodajalcem in delojemalcem (odgovornost do tretjih oseb je na izvajalcu storitev, navodila podizvajalcem daje izvajalec storitev…).

2. Kraj opravljanja storitev

Kraj opravljanja storitev za Evropsko komisijo se določa na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDDV-1, po kraju sedeža izvajalca storitev.

V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer ima izvajalec storitev sedež svoje dejavnosti. Če pa so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote izvajalca, ki ni v kraju, kjer ima izvajalec sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno oziroma običajno prebivališče.

Evropska komisija ni davčni zavezanec, zato so storitve, opravljene za Evropsko komisijo, predmet DDV obravnave v Sloveniji. Davčni zavezanec mora v zvezi z obveznostmi na področju DDV upoštevati določbe slovenske zakonodaje.

3. Obveznosti davčnega zavezanca

Davčni zavezanec mora pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV, če preseže znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa.

Davčni zavezanec je na podlagi določbe prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa. Obdavčljivi promet v skladu s sedmim odstavkom tega člena ZDDV-1 obsega naslednje zneske, brez DDV:

• znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
• znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
• znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZDDV-1 mora vsaka oseba davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti.

Vendar se obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV v skladu z a) točko drugega odstavka 78. člena ZDDV-1 ne nanaša na davčnega zavezanca iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo dosegel oziroma presegel prometa v znesku 25.000 evrov.

Če davčni zavezanec opravlja samo storitve, ki so oproščene plačila DDV na podlagi 54. člena ZDDV-1, in v obdobju zadnjih 12 mesecev doseže ali preseže promet 25.000 evrov, mora prav tako predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

Na podlagi b) točke prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 so oproščene plačila DDV dobave blaga ali storitev mednarodnim organizacijam in članom teh organizacij, z omejitvami in pod pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe o ustanovitvi organizacij ali pogodbe o sedežu teh organizacij, ki veljajo za Slovenijo. Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo (Uradni list RS, št. 141/06, 117/08 in 68/09) v 16. a členu določa, da ne glede na prvi odstavek 14. člena in četrti dostavek 15. člena upravičencu ni treba pridobiti potrditve pristojnega organa, v kateri ima sedež, če iz mednarodne pogodbe, ki obvezuje Slovenijo, izhaja, da gre nedvomno za mednarodno organizacijo, ki je upravičena do oprostitve plačila oziroma vračila plačanih davkov. Ta ureditev se uporablja, če upravičenec uveljavlja oprostitev plačila oziroma vračilo plačanih davkov za službene potrebe mednarodne organizacije. Evropska komisija je na podlagi Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti upravičena do oprostitve plačila DDV, storitve pa se uporabijo za službene potrebe. Oprostitev plačila DDV se zato v konkretnem primeru lahko uveljavlja tudi brez predložitve potrdila o oprostitvi.

V primeru izdajanja računov, za storitve opravljene Evropski komisiji, davčni zavezanec upošteva določbe 81. in 83. člena ZDDV-1, zato izda poenostavljen račun. Na zahtevo prejemnika storitve, pa davčni zavezanec izda račun v skladu z 82. členom (z vsemi podatki, ki jih ta določba zakona našteva), če prejemnik želi uveljavljati ugodnost v skladu s tem zakonom (na primer po 54. členu ZDDV-1). V primeru uveljavljanja oprostitve plačila DDV, se na računu navede tudi pravna podlaga iz zakona (to je b) točka prvega odstavka 54. člena ZDDV-1) ali Direktive Sveta 2006/112/ES (151. člen).