Prijava podatkov in sprememb podatkov o osnovah, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobjih zavarovanja

Obrazec M-4 v tem pravilniku se uporablja za sporočanje podatkov o osnovah, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobju zavarovanja za obdobja od 1. januarja 2013 dalje.

S tem obrazcem se sporočajo tudi podatki o plačah, nadomestilih, plačanih prispevkih in obdobjih zavarovanja za obdobja pred 1. januarjem 2013. Za vpis podatkov za navedena obdobja se uporabljajo predpisi in navodila, ki so veljali do 31. decembra 2012.

Zneski, ki se vpisujejo v polja 13, 14 in 23, se vpišejo v valuti, ki je veljala v letu, na katero se podatki nanašajo.

I. PODATKI, KI JIH POSREDUJE DAJALEC PODATKOV

RUBRIKA A – podatki o zavezancu in zavarovancu

Polje 1 – DATUM VNOSA PODATKOV

V elektronski obrazec se samodejno vpiše sistemski datum, ko je začet vnos podatkov v aplikacijo.

Polje 2 – LETO, ZA KATERO SE SPOROČAJO PODATKI (LLLL)

Vpisati je treba koledarsko leto, za katero se posredujejo podatki – štirimestno število (LLLL).

V primeru prenehanja poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca, ki zaposluje delavce, se izjemoma podatki lahko sporočijo za tekoče koledarsko leto.

Polje 3- ŠIFRA PRIJAVE PODATKOV

Vpisati je treba ustrezno šifro glede na vrsto podatkov, ki se posredujejo:

Šifra - Naziv šifre - Opis šifre

0 - Prijava podatkov - Šifra pomeni posredovanje podatkov za zavarovanca za določeno koledarsko leto

1 - Prijava sprememb podatkov - Šifra pomeni posredovanje sprememb že posredovanih podatkov

2 - Prijava podatkov o dopolnilnem delu - Šifra pomeni posredovanje podatkov o plači iz naslova opravljanja dopolnilnega dela po predpisih o delovnih razmerjih

4 - Prijava podatkov o nadomestilih plače drugega izplačevalca (JPS, CSD) - Šifra pomeni posredovanje podatkov o nadomestilih plače, ki jih izplačuje Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad delavcem zaradi insolventnosti delodajalca in Center za socialno delo

7 - Prijava sprememb podatkov o dopolnilnem delu - Šifra pomeni posredovanje sprememb podatkov o plači iz naslova opravljanja dopolnilnega dela po predpisih o delovnih razmerjih

8 - Prijava sprememb podatkov o nadomestilih plače drugega izplačevalca (JPS, CSD) - Šifra pomeni posredovanje sprememb podatkov o nadomestilih plače, ki jih izplačuje Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS delavcem zaradi insolventnosti delodajalca in Center za socialno delo

Polje 4 - REGISTRSKA ŠTEVILKA DAJALCA

Vpisati je treba registrsko številko (v nadaljevanju: RŠ) zavezanca za vlaganje prijav o osnovah (v nadaljevanju: dajalec podatkov). Dajalci podatkov so pravne in fizične osebe, ki imajo v skladu z določbami Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14 – v nadaljevanju: ZMEPIZ-1) dolžnost posredovanja podatkov o osnovah za izračun pokojninske osnove ter obračunanih in plačanih prispevkih.

Nosilcem javnih pooblastil, ki posredujejo podatke za zavarovance, zavarovane pri drugem zavezancu, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) dodeli posebno RŠ dajalca podatkov (Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, Finančna uprava RS, Center za socialno delo).

Polje 5 - REGISTRSKA ŠTEVILKA ZAVEZANCA

Vpisati je treba RŠ zavezanca za vlaganje prijav v zavarovanje. Zavezanec za vlaganje prijav v zavarovanje (v nadaljevanju: zavezanec) je pravna in fizična oseba, ki ima v skladu z ZMEPIZ-1 dolžnost vlaganja prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja in spremembe med zavarovanjem. RŠ zavezanca je razvidna iz obrazca M-1 (prijava zavarovanca v zavarovanje).

Nosilci javnih pooblastil, ki posredujejo podatke za zavarovance, zavarovane pri drugem zavezancu, vpišejo RŠ zavezanca, pri katerem je zavarovanec zavarovan.

Če podatke posreduje Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS skladno z 19. členom Zakona o javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije /ZJSRS/ (Ur. list RS, št. 78/06 – UPB2, 40/12-ZUJF, 106/12), vpiše RŠ zavezanca, pri katerem je zavarovanec zavarovan.

Če podatke posreduje Center za socialno delo (ali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) v skladu s 43. členom ZMEPIZ-1 za upravičence do neplačanega očetovskega dopusta, vpiše RŠ zavezanca, pri katerem je zavarovanec zavarovan.

Polje 6 - TEDENSKI SKLAD UR ZAVEZANCA

Vpisati je treba število ur polnega delovnega/zavarovalnega časa zavezanca – poslovne enote, v kateri zavarovanec opravlja delo. Pri istem zavezancu imajo lahko zavarovanci različen polni delovni/zavarovalni čas.

V skladu s 143. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT - v nadaljevanju: ZDR-1) znaša lahko polni delovni čas pri delodajalcu od 36 do 40 ur na teden.

Če se med letom spremeni polni delovni čas zavezanca, je treba spremembo polnega delovnega časa za vse zavarovance sporočiti tako, da se z obrazcem M-2 vloži odjava iz zavarovanja (zaključek obdobja starega polnega delovnega časa) in nato z obrazcem M-1 nova prijava v zavarovanje (začetek obdobja novega polnega delovnega časa). V tem primeru se za obdobje veljavnosti novega polnega delovnega časa posebej izpolni nov obrazec M-4 za prijavo podatkov o osnovah, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobju zavarovanja v skladu s temi navodili.

Za zavarovance, ki niso v delovnem razmerju na podlagi 28. točke 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Ur. list RS, št. 96/12, 39/13, 63/13-ZIUPTDSV – v nadaljevanju ZPIZ-2) polni zavarovalni čas znaša 40 ur na teden.

Polje 7 - LETNI SKLAD UR ZAVEZANCA

Vpisati je treba letni sklad ur zavezanca, ki ustreza tedenskemu številu ur polnega delovnega/zavarovalnega časa zavezanca. Letni sklad ur se izračuna glede na dejansko število delovnih dni v letu, za katero se posredujejo podatki.

V primeru polnega delovnega/zavarovalnega časa 40 ur na teden letni sklad ur zavezanca ne sme biti manjši od 2080 ur. V primeru polnega delovnega časa 36 ur na teden letni sklad ur zavezanca ne sme biti manjši od 1872 ur.

Polje 8 - ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA

Vpisati je treba 13-mestno enotno matično številko (EMŠO) zavarovanca iz veljavnega osebnega dokumenta, določena po Zakonu o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo - ZCRP).

RUBRIKA B – podatki o osnovi za obdobje, za katero so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani

V to rubriko se vpisujejo podatki o osnovah in nadomestilih plače, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, za obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) plačani.

V skladu s 30. do 34. členom v povezavi s 144. do 150. členom ZPIZ-2 se v to rubriko vpisuje:

• za zaposlene – plača, nadomestila plače in vsi drugi prejemki, od katerih so plačani prispevki za PIZ;
• za zavarovance, ki se jim ne izplačuje plača oziroma jim je z zakonom ali drugim predpisom osnova drugače določena – znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevkov in se všteva v pokojninsko osnovo, če so bili od tega zneska plačani prispevki za PIZ;

Polje 9 - OBDOBJE OD (DDMM)

Vpisati je treba prvi dan (datum) obdobja zavarovanja, za katero so prispevki za PIZ plačani, v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki.

Polje 10 - OBDOBJE DO (DDMM)

Vpisati je treba zadnji dan (datum) obdobja zavarovanja, za katero so prispevki za PIZ plačani, v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki.

V primerih, ko se v koledarskem letu izmenjujejo obdobja zavarovanja, ko so bili prispevki za PIZ plačani in obdobja zavarovanja, ko niso bili plačani, je treba vsako obdobje zavarovanja, za katero so bili prispevki za PIZ plačani, vpisati ločeno v svojo vrstico. Pri tem se vpiše tudi vse ostale podatke v tej rubriki, ki se nanašajo na posamezno obdobje zavarovanja.

Če je zavarovanec v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki, delal z različnim delovnim oziroma zavarovalnim časom (npr. prve tri mesece 25 ur na teden, nato 35 ur na teden), ali je zavarovanec pri istem zavezancu delal v več obdobjih s prekinitvami, je moral zavezanec za vsako obdobje posebej vložiti prijavo v zavarovanje (z obrazcem M-1) in v primeru zaključka obdobja odjavo iz zavarovanja (z obrazcem M-2). V tem primeru se za vsako obdobje zavarovanja (z novim delovnim oziroma zavarovalnim časom zavarovanca ali po prekinitvi) izpolni nov obrazec M-4 v skladu s temi navodili. Pri tem se vpiše vse podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje zavarovanja.

Polje 11 - ŠTEVILO UR REDNEGA DELA

Za zavarovanca, ki se mu izplačuje plača, se vpiše število ur rednega delovnega časa, za katere je bila izplačana plača in nadomestilo plače iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2 (npr. nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, nadomestilo plače zaradi darovanja krvi, itd.).

Za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača, se vpiše število ur, ki ustreza osnovi, od katere so bili plačani prispevki za PIZ, ter obdobju, za katero so bili ti prispevki plačani.

Posebnosti:

Če ima zavarovanec po 115. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/2014 in 90/2015 – v nadaljevanju ZSDP-1) pravico do očetovskega dopusta brez pravice do očetovskega nadomestila in mu Republika Slovenija za ta čas zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, se vpiše število ur očetovskega dopusta za čas, ko ima zavarovanec pravico do očetovskega dopusta brez pravice do očetovskega nadomestila.

Za zavarovance, ki zaradi nege svojega otroka delajo s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s 84. ali 85. členom ZDR-90 in niso uveljavili pravic po ZSDP, je treba v polje 11 vpisati le število ur, ki so jih dejansko prebili na delu s krajšim delovnim časom.

Za zavarovance, ki imajo po 97. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve, se vpiše število ur te odsotnosti, za katere zavarovanec prejme nadomestilo.

Za zavarovance, ki jih delodajalec v skladu z 138. členom ZDR-1 napoti na čakanje na delo doma, je treba v polje 11 vpisati število ur prejemanja nadomestila za čas čakanja.

Za invalide II. kategorije, ki imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 – v nadaljevanju: ZPIZ-92), ki je veljal od 1.4.1992 do 31.12.1999 oz. se je uporabljal do 31.12.2002, in za invalide II. oz. III. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po določbah ZPIZ-1, ki se uporabljajo od 1.1.2003 do 31.12.2012 oziroma po določbah ZPIZ-2, ki velja od 1.1.2013 dalje, je treba vpisati število ur, ki so jih dejansko prebili na delu s krajšim delovnim časom od polnega.

Za zavarovanke, ki uveljavljajo pravico do odmora za dojenje v skladu s petim odstavkom 14. člena ZSDP-1 se v polje ure vpisujejo tudi ure za čas koriščenja pravice do odmora za dojenje.

Kadar so sporočeni podatki o plači iz naslova opravljanja dopolnilnega dela po 147. členu ZDR-1) in je v rubriki A v polju 3 – »Šifra prijave podatkov« vpisana šifra 2, se za zavarovanca vpiše število ur opravljenega dopolnilnega dela v koledarskem letu, ob upoštevanju tedenske omejitve takšnega dela (največ 8 ur tedensko).

Za zavarovanca, ki opravlja dopolnilno delo po prejšnjih predpisih (na podlagi 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 in 2/94 – v nadaljevanju: ZDR-90), ki je veljal do 31.12.2002), je treba vpisati število ur opravljenega dopolnilnega dela ob upoštevanju tedenske omejitve takšnega dela po prejšnjih predpisih (največ tretjino polnega delovnega časa zavezanca).

V to polje se ne vpisuje:

• števila nadur,
• števila ur za nadomestila iz 3. alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZPIZ-2 in
• števila ur za čas prejemanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja (invalidi II. kategorije po ZPIZ-92, invalidi II. In III. kategorije po ZPIZ-1 ter invalidi II. in III. kategorije po ZPIZ-2).

Polje 12 - ŠTEVILO NADUR

Vpisati je treba dejansko opravljeno število ur preko polnega delovnega časa, če so bili od plačila za te ure plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Polje 13 – ZNESEK OSNOVE

Vpisati je treba zneske osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Znesek je treba vpisati v eurih (EUR) z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Vpiše se bruto znesek plače, ki je bil izplačan za koledarsko leto, za katero se posredujejo podatki, in sicer za izkazane ure rednega delovnega časa (polje 11) in vse opravljene nadure (polje 12).

Za osebe v delovnem razmerju se v to polje vpiše:

• izplačana plača zavarovanca za posamezno leto zavarovanja,
• nadomestila plače iz 32. člena ZPIZ-2, npr. nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, nadomestilo plače zaradi darovanja krvi, itd.)
• nadomestilo za zavarovance, ki jih je delodajalec v skladu z 138. členom ZDR-1 napotil na čakanje na delo doma,
• nadomestilo za zavarovance, ki imajo po 97. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve,
• vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, od katerih so plačani prispevki za PIZ,
• povračila stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi,
• zneski razlike do najnižje predpisane osnove za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače (4. odstavek 144. člena ZPIZ-2),
• osnove za čas neplačane odsotnosti, od katerih so bili plačani prispevki za PIZ,
• zneski jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov, zneski bonitet in znesek odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
• znesek premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
• znesek regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Za osebe, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in so napotene na delo v tujino ter niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so poslani, je treba v to polje vpisati znesek plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi opravljal enako delo v Republiki Sloveniji, ter zneske vseh drugih prejemkov, od katerih so plačani prispevki za PIZ. Za te delavce je treba vpisati plačo oziroma nadomestila plače ter vse druge prejemke na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju ali v naravi. Zneski, ki so opredeljeni kot del plače in ki pripada delavcu izključno na podlagi dela v tujini, se ne štejejo za druge prejemke iz delovnega razmerja.

Kadar so sporočeni podatki o plači iz naslova opravljanja dopolnilnega dela po 147. členu ZDR-1 oziroma po 47. členu ZDR-90, v povezavi s 34. členom ZPIZ-2, je treba za zavarovanca vpisati znesek izplačane plače za ure dopolnilnega dela ob upoštevanju omejitev, ki jih predpisujeta ZDR-1 oziroma ZDR-90 (glej pojasnilo o podatkih v polju 11).

Kadar so za osebe v delovnem razmerju izplačani deli plače, ki se nanašajo na celotno leto zavarovanja, ali drugi prejemki iz delovnega razmerja, je treba vpisati sorazmerni del izplačanega zneska, ki ustreza sorazmernemu delu števila ur v polju 11 v primerjavi z letnim številom ur delovne obveznosti zavarovanca.

Kadar so za osebe v delovnem razmerju izplačani deli plače ali drugi prejemki iz delovnega razmerja, ki niso odvisni od časa prisotnosti na delu in je zavarovanje krajše od koledarskega leta, je treba vpisati sorazmerni del izplačanega zneska takega prejemka, ki ustreza sorazmernemu delu števila ur v polju 11 v primerjavi s številom ur delovne obveznosti v obdobju zavarovanja, na katero se podatki nanašajo (vsota števila ur v poljih 11, 15 in 17). Če je izpolnjena tudi rubrika E, se za potrebe izračuna sorazmernega dela takega prejemka število ur v polju 26 upošteva kot čas prisotnosti na delu in število ur v polju 27 kot čas delovne obveznosti).

Za samozaposlene zavarovance, družbenike, kmete, verske uslužbence, osebe, zaposlene pri tujem delodajalcu, ter osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, je treba v to polje vpisati osnovo, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca. Osnove za te zavarovance so določene v 145., 147. in 149. členu ZPIZ-2, z upoštevanjem prehodnih določb 410., 411., 429. in 430. člena ZPIZ-2

Za brezposelne, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, za brezposelne osebe, ki jim Zavod RS za zaposlovanje plačuje prispevke za PIZ do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine, za osebe, zavarovane na podlagi starševstva, za osebe, ki prejemajo nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, družinske pomočnike, rejnike, vojake na prostovoljnem služenju vojaškega roka, državljane med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje in osebe na poklicni rehabilitaciji, ki niso obvezno zavarovane na drugi podlagi, se v to polje vpiše prejemek, ki ga zavarovanci prejemajo skladno s posebnimi predpisi, oziroma osnova, od katere se plačujejo prispevki za PIZ (147. člen ZPIZ-2).

Na način, ki velja za brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, se v to polje vpiše prejemek, ki ga prejemajo osebe, ki imajo pravico do razlike med denarnim nadomestilom in plačo na javnih delih skladno s 50.a členom ZUTD.

V to polje se ne vpisuje zneskov nadomestil iz 3. alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZPIZ-2 in se vpisujejo v polje 15 oz. 17, ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja (invalidi II. kategorije po ZPIZ-92, invalidi II. in III. kategorije po ZPIZ-1 ter invalidi II. in III. kategorije po ZPIZ-2).

V to polje Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS vpiše znesek nadomestila plače, ki ga izplača v skladu s prvo, drugo in tretjo alinejo prvega odstavka 19. člena ZJSRS.

Če se z obrazcem M-4 sporočajo podatki le za obdobja v koledarskem letu, v katerem ni delovnih dni in po posebnih predpisih ni osnove za obračun prispevkov, je treba v to polje vpisati znesek 0,02 EUR.

Če CSD z obrazcem M-4 sporoča podatke o znesku osnove za plačilo prispevkov za čas očetovskega dopusta brez pravice do nadomestila za obdobja v koledarskem letu, v katerem ni delovnih dni in po posebnih predpisih ni osnove za obračun prispevkov, je treba v to polje vpisati znesek 0,03 EUR.

Polje 14 – ZNESEK PRISPEVKA (EUR)

Znesek je treba vpisati v evrih (EUR) z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja.

Vpisati je treba znesek plačanega prispevka za PIZ za koledarsko leto, za katero se posredujejo podatki. Vpiše se seštevek plačanega prispevka zavarovanca ter delodajalca:

• od vseh prejemkov iz delovnega razmerja,
• od osnov za plačilo prispevkov in
• od vseh nadomestil plače, ki jih izplača delodajalec, tudi od tistih nadomestil, ki bremenijo nosilce zavarovanj oziroma druge izplačevalce in zanje delodajalec uveljavi refundacijo (nadomestila zaradi bolniške odsotnosti nad 30 dni, nadomestila po predpisih o delovnih razmerjih, predpisih o obrambi ipd.).

Za zavarovanca, ki mu delodajalec – poslovni subjekt izplačuje plačo, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ od dohodkov oziroma osnove, ki so zajeti v obračunu prispevkov na predpisanem obrazcu REK.

Za zavarovanca, ki mu delodajalec – fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, izplačuje plačo, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ, ki je razviden iz obračuna prispevkov in davkov na predpisani plačilni listi zavarovanca oziroma na predpisanem obrazcu.

Za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača, je treba vpisati znesek prispevka za PIZ, ki je bil za zavarovanca plačan od predpisane osnove v skladu z določbami ZPIZ-2.

Posebnosti:

Kadar je izplačana plača ali nadomestilo zavarovanca nižje od najnižje predpisane osnove iz 144. in 410. člena ZPIZ-2, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ od seštevka izplačane plače in osnove v višini razlike do najnižje predpisane osnove.

Za zavarovance v invalidskih podjetjih in drugih organizacijah za zaposlovanje invalidov je treba vpisati znesek prispevka za PIZ, ki ga podjetja, zavodi in druge organizacije za zaposlovanje invalidov v skladu s 155. členom ZPIZ-2 v povezavi s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov /ZZRZI/ (Uradni list RS št. 16/07-UPB2, 87/11, 96/12-ZPIZ-2 in 98/14) obračunajo za zaposlene in ga vplačajo na poseben račun pri delodajalcu in namensko uporabijo kot odstopljena sredstva.

Za zavarovance, za katere je bil delodajalec oproščen plačila dela prispevka v skladu s 156. členom ZPIZ-2, je treba vpisati znesek prispevka za PIZ, ki je bil obračunan in vključuje plačani in oproščeni del prispevka.

Za zavarovance, za katere lahko delodajalec uveljavlja vračilo dela prispevkov v skladu s 157. členom ZPIZ-2, je treba vpisati celotni znesek prispevka, ki je bil plačan, ne glede na vračilo.

Za zavarovance, za katere lahko delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov v skladu z 2. členom Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva /ZIUPTDSV/ (Uradni list RS, št. 63/13 in 95/2014), je treba vpisati znesek prispevka za PIZ, ki je bil obračunan in vključuje plačani in oproščeni del prispevka.

Za kmete in člane kmetije je treba vpisati znesek dejansko plačanega prispevka in kadar jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane, tudi znesek zmanjšanja prispevka in znesek odpisanega prispevka za PIZ.

V to polje se ne vpisuje zneska plačanega prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem, ker je ta znesek potrebno vpisati v polje 23.

V to polje se ne vpisuje zneskov prispevkov od tistih prejemkov, ki jih zavezanec ni plačal niti v svoje breme niti v breme drugega izplačevalca (npr. za čas starševskega dopusta, ko prispevke plačuje pristojni organ neposredno).

Če se z obrazcem M-4 sporočajo podatki le za obdobja v koledarskem letu, v katerem ni delovnih dni in po posebnih predpisih ni osnove za obračun prispevkov, je treba v to polje vpisati znesek 0,02 EUR.

Če CSD z obrazcem M-4 sporoča podatke o znesku osnove za plačilo prispevkov za čas očetovskega dopusta brez pravice do nadomestila za obdobja v koledarskem letu, v katerem ni delovnih dni in po posebnih predpisih ni osnove za obračun prispevkov, je treba v to polje vpisati znesek 0,03 EUR.

RUBRIKA C – podatki o nadomestilu za obdobje, za katero so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani

V to rubriko je treba vpisati število ur nadomestila ter leto osnove nadomestila za obdobje, za katero se posredujejo podatki in za katero so prispevki plačani. V ta polja se vpisujejo podatki o nadomestilih iz 3. alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZPIZ-2.

Podatke o nadomestilu je treba vpisati tudi v primeru, ko je delavec razporejen na delovno mesto, na katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem.

Če je zavarovanec prejemal nadomestilo samo v letu, za katero se posredujejo podatki, ali je prejemal nadomestilo v več zaporednih letih brez prekinitve, je možen samo en podatek o letu osnove in se izpolnita samo polji 15 in 16.

Rubrika se izpolni tudi v primerih, ko so posredovani podatki o dopolnilnem delu (v polju 3 je šifra prijave podatkov 2 ali 7) in je zavarovanec prejemal nadomestilo.

Polje 15 – ŠTEVILO UR NADOMESTILA 1

Vpisati je treba število ur izplačanega nadomestila plače:

• za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju (do in nad 30 dni bolniške odsotnosti),
• za čas odsotnosti zaradi materinskega dopusta in starševskega dopusta, ko zavarovanec prejema materinsko nadomestilo in starševsko nadomestilo (19., 29. in 42. člen ZSDP-1)
• za čas odsotnosti zaradi očetovskega dopusta, ko zavarovanec prejema očetovsko nadomestilo (25. in 42. člen ZSDP-1),
• za čas, ko zavarovanec ne more opravljati dela zaradi višje sile;
• za čas poklicne rehabilitacije iz prvega odstavka 80. člena ZPIZ-2.

V to polje se ne vpisuje števila ur za nadomestila, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu s prvo in drugo alinejo prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2 in je število teh ur že vpisano v polju 11.

Polje 16 – LETO OSNOVE 1

Vpisati je treba koledarsko leto pred pričetkom prejemanja nadomestila, v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZPIZ-2.

Če zavarovanec v letu pred pričetkom prejemanja nadomestila ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov ali nadomestila, je treba vpisati tekoče leto pričetka prejemanja nadomestila.

Polje 17 – ŠTEVILO UR NADOMESTILA 2

Kadar je zavarovanec v letu, za katero se sporočajo podatki, prejemal nadomestila iz 3. alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZPIZ-2, s prekinitvami in začetek njihovega prejemanja ni v istem koledarskem letu (prvo nadomestilo je zavarovanec začel prejemati pred koledarskim letom, za katero se sporočajo podatki, drugo pa v tem letu), se za zavarovanca upošteva osnovo iz dveh koledarskih let. V takem primeru je treba podatke o številu ur nadomestila, za katero se upošteva drugo leto osnove, vpisati v polje 17. Glede vsebine podatka velja navodilo za polje 15.

Polje 18 – LETO OSNOVE 2

Če je v polju 17 vpisano število ur nadomestila, za katero se upošteva drugo leto osnove, se to leto osnove vpiše v polje 18.

RUBRIKA D – podatki o zavarovalni dobi s povečanjem ali o sezonskem delu, ko so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani

1. ZAVAROVALNA DOBA S POVEČANJEM

V to rubriko je treba vpisati podatke za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje po prvem odstavku 398. člena ZPIZ-2 in le v primeru, ko so prispevki za zavarovalno dobo s povečanjem plačani.

Po prvem odstavku 398. člena ZPIZ-2 imajo zavarovanci, ki so na dan 1. januarja delali na delovnih mestih, kjer se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem in so imeli na ta dan najmanj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.

Polje 19 – OBDOBJE »OD« (DDMM)

Vpisati je treba datum, od katerega se v koledarskem letu na določenem delovnem mestu zavarovalna doba šteje s povečanjem.

Če so za štetje zavarovalne dobe s povečanjem v skladu s predpisom za določeno delovno mesto predpisani dodatni pogoji, se vpiše obdobje, za katero so navedeni pogoji izpolnjeni.

Polje 20 – OBDOBJE »DO« (DDMM)

Vpisati je treba datum, s katerim v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki, preneha štetje zavarovalne dobe s povečanjem na določenem delovnem mestu.

Če se v koledarskem letu izmenjujejo obdobja zavarovanja, ko so bili prispevki za zavarovalno dobo s povečanjem plačani, in obdobja zavarovanja, ko ti prispevki niso bili plačani, se vsako obdobje zavarovanja na takšnem delovnem mestu, ko so bili prispevki za zavarovalno dobo plačani, vpiše ločeno v svojo vrstico.

Če je zavarovanec v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki, delal na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, v različnih obdobjih s prekinitvami ali je delal na delovnih mestih z različno stopnjo povečanja, se vsako obdobje dela na takšnem delovnem mestu z določeno stopnjo povečanja vpiše ločeno v svojo vrstico.

Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi v času začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oz. odsotnosti z dela po ZSDP-1 (odsotnost z dela zaradi materinskega dopusta, starševskega dopusta, očetovskega dopusta), če je bil delavec v tem času razporejen na takem delovnem mestu in je delodajalec plačal prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem.

Če je bil zavarovanec v koledarskem letu prijavljen v zavarovanje z različnim številom ur delovnega časa na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, oziroma je bilo sklenjeno delovno razmerje pri istem zavezancu na delovnih mestih s povečanim štetjem zavarovalne dobe v več obdobjih s prekinitvami, je treba za vsako obdobje zavarovanja, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje (M-1) in odjava iz zavarovanja (M-2), izpolniti novo prijavo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih in plačanem prispevku (M-4). Pri tem je treba vpisati tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje.

Posebnost:

V primerih, ko prispevki za zavarovalno dobo, ki se šteje v povečanem trajanju, za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, niso plačani, se obdobja zavarovanja za čas neplačanih prispevkov za zavarovalno dobo, ki se šteje v povečanem trajanju, izločijo (npr. bolniško nadomestilo nad 30 dni).

Polje 21 – TRAJANJE ZAVAROVALNE DOBE (MMDD)

Vpisati je treba dejansko trajanje zavarovanja (število mesecev in dni) v skladu s podatki o obdobju v poljih 19 in 20.

Zavarovancem – invalidom II. ali III. kategorije, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, ter zavarovancem, ki delajo s krajšim delovnim časom po prepisih o delovnih razmerjih in po predpisih o starševskem varstvu na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se doba poveča samo za čas, ki so ga dejansko prebili na delu. V navedenih primerih je treba vpisati trajanje zavarovalne dobe, ki ustreza času, dejansko prebitem na delu.

Za zavarovance, ki jim je delodajalec plačal prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem tudi za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oz. za čas odsotnosti z dela po ZSDP-1 (odsotnost z dela zaradi starševskega dopusta), se vpiše tudi trajanje zavarovalne dobe, ki ustreza času takšne zadržanosti z dela.

Polje 22 – ŠIFRA DOBE

Vpisati je treba ustrezno šifro iz šifranta zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem in ga objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na svoji spletni strani.

Polje 23 – ZNESEK PRISPEVKA ZA ZAVAROVALNO DOBO S POVEČANJEM

Znesek plačanega prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem je treba vpisati v evrih (EUR) z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja.

Če je več obdobij dela na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, vpisanih v ločene vrstice, se za vsako obdobje vpiše pripadajoči znesek plačanih prispevkov.

Če je delodajalec plačal prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem tudi za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oz. za čas odsotnosti z dela po ZSDP-1 (odsotnost z dela zaradi starševskega dopusta), je treba vpisati tudi znesek prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem za čas takšne zadržanosti z dela.

2. SEZONSKO DELO

V skladu s 58. členom ZDR-1 se delavcu, ki po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu in pri tem opravi več ur, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Na tak način izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo zavarovalno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

Polje 19 – OBDOBJE »OD« (DDMM)

Vpisati je treba datum pričetka opravljanja sezonskega dela v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki.

Polje 20 – OBDOBJE »DO« (DDMM)

Vpisati je treba datum prenehanja opravljanja sezonskega dela v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki.

Če je zavarovanec pri istem zavezancu za prijavo v zavarovanje opravljal sezonsko delo v več obdobjih s prekinitvami, je treba za vsako obdobje zavarovanja, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje (M-1) in odjava iz zavarovanja (M-2), izpolniti novo prijavo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih in plačanem prispevku (M-4). Pri tem je treba vpisati tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje.

Polje 21 – TRAJANJE ZAVAROVALNE DOBE (MMDD)

Vpisati je treba preračunano trajanje zavarovalne dobe na podlagi sezonskega dela.

Preračun zavarovalne dobe se opravi v skladu s 135. členom ZPIZ-2.

Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer se 30 dni šteje kot 1 mesec, 12 mesecev pa kot eno leto. Zavarovalna doba se preračuna na polni delovni čas na naslednji način (če je ostanek 0,5 ali več, se rezultat zaokroži navzgor):

koledarski dnevi zaposlitve zavarovanca x delovni čas zavarovanca (ur na teden)

---

polni delovni čas zavezanca (ur na teden)

Izračun po navedeni formuli predstavlja število dni (preračunano zavarovalno dobo na polni delovni čas). Tako dobljene dneve se vpiše v mesecih in dnevih npr. 183,75 dni = 06 mesecev in 04 dni.

Koledarski dnevi zaposlitve zavarovanca so koledarski dnevi, ko je delavec opravljal sezonsko delo. Primer: če je delavec tako delo opravljal od 1.5. do 15.8 v koledarskem letu, to pomeni 105 dni oziroma 04 mesece.

Število ur opravljenega sezonskega dela zavarovanca na teden predstavljajo ure dela, ki jih je zavarovanec dejansko opravil na sezonskem delu v enem tednu npr. 70 ur na teden

Polni delovni čas zavezanca (ur na teden) je polni delovni čas delodajalca, ki je določen z zakonom ali kolektivno pogodbo (od 36 do 40 ur na teden).

Polje 22 – ŠIFRA DOBE

Vpisati je treba šifro »0065«, ki označuje sezonsko zaposlitev s preračunanim trajanjem zavarovalne dobe.

Polje 23 – ZNESEK PLAČANEGA PRISPEVKA ZA ZAVAROVALNO DOBO S POVEČANJEM

Vpisati je treba znesek plačanih prispevkov za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem.

Pri vpisovanju podatkov o sezonskem delu ostane to polje prazno, ker je znesek plačanih prispevkov že vpisan v polju 14.

RUBRIKA E – podatki o obdobju, za katero prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačani

V to rubriko se vpisujejo podatki, ki se nanašajo na tista obdobja zavarovanja v koledarskem letu, ko prispevki za PIZ niso plačani.

Če se v koledarskem letu izmenjujejo obdobja zavarovanja, ko so bili prispevki za PIZ plačani in obdobja zavarovanja, ko prispevki za PIZ niso bili plačani, je treba vsako obdobje zavarovanja, ko prispevki za PIZ niso bili plačani, vpisati ločeno v svojo vrstico. Pri tem se vpiše tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje zavarovanja.

Če je zavarovanec pri istem zavezancu za prijavo v zavarovanje delal v več obdobjih s prekinitvami ali je zavarovanec v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki, delal z različnim delovnim časom (npr. prve tri mesece 25 ur na teden, nato 35 ur na teden) in v teh obdobjih prispevki za PIZ niso plačani, je treba za vsako obdobje zavarovanja, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje (M-1) in odjava iz zavarovanja (M-2), izpolniti novo prijavo podatkov o osnovi (M-4). Pri tem je treba vpisati tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje.

Polje 24 – OBDOBJE »OD« (DDMM)

Vpisati je treba prvi dan (datum) obdobja, ko prispevki za PIZ niso plačani.

Polje 25 – OBDOBJE »DO« (DDMM)

Vpisati je treba zadnji dan (datum) obdobja, ko prispevki za PIZ niso plačani.

Polje 26 - ŠTEVILO UR REDNEGA DELA

Vpisati je treba število ur rednega delovnega časa, ki ustreza obdobju zavarovanja, za katero prispevki za PIZ niso bili plačani, vpisanem v posamezni vrstici.

Polje 27 - ŠTEVILO UR NADOMESTILA

V obdobju zavarovanja v posamezni vrstici, ko prispevki za PIZ niso bili plačani, je treba vpisati število ur nadomestila iz 3. alineje 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2.

II. PODATKI, KI JIH VPIŠE ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

Podatkom iz obrazca, ki jih je posredoval dajalec podatkov, Zavod doda naslednje podatke o prejemu obrazca in pooblaščeni osebi, ki je podatke posredovala.

DATUM IN ČAS PREJEMA PODATKOV

Zavod doda datum in čas, ko je informacijski sistem Zavoda oziroma pooblaščenega sprejemnika prejel podatke od dajalca podatkov ali pooblaščenega posredovalca.

ŠTEVILKA ELEKTRONSKGA OVOJA (PAKETA) OBRAZCA

Zavod doda enolično številko elektronskega ovoja (paketa) obrazcev, v katerem je dajalec posredoval podatke.

PODATKI O POOBLAŠČENI OSEBI

Zavod doda podatke o pooblaščeni osebi pri dajalcu podatkov ali pri pooblaščenem posredovalcu podatkov, ki je na podlagi notranjega ali zunanjega pooblastila elektronsko podpisala ovoj (paket) obrazcev.

Vir: ZPIZ

Ključne besede: m-4 m4 obrazec m4 obrazec m-4

Objavite na Facebooku RSS rubrike Plače in delovna razmerja! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 24.5.2023 16:18:01: Podatki za obračun plač za maj 2023 19.5.2023 14:14:35: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-D) 18.5.2023 12:14:45: Pričetek veljavnosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) 16.5.2023 16:50:02: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) 16.5.2023 15:21:39: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Najnovejši članki: 30.5.2023 17:07:02: Koledar poročanja - junij 2023 29.5.2023 16:23:35: Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, marec 2023 29.5.2023 16:18:33: Poročilo o gibanju plač za februar 2023 29.5.2023 16:15:40: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G) 29.5.2023 15:41:00: Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom s poudarkom na prenosu nepremičnin