Dopolnjen predlog zakona o malem delu 29.3.2010

Novica z dne 12.3.2010: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jedalo v javno razpravo predlog Zakona o malem delu, s katerim želi urediti področje priložnostnega in občasnega dela. Na nujnost ustrezne ureditve opozarja tudi Evropska komisija in mednarodne organizacije, kot je OECD. Zakon o malem delu se bo predvidoma začel izvajati 1. januarja 2011.

Predlog Zakona o malem delu sta predstavila minister dr. Svetlik in vodja sektorja za programe zaposlovanja Zorana Kotolenko. Po besedah ministra dr. Svetlika, se »trenutno precejšen delež priložnostnega in občasnega dela v Sloveniji opravi v okviru tako imenovane sive ekonomije ali dela na črno. Z novo zakonodajo na tem področju želimo omogočiti prenos precejšnega delež tako opravljenega dela v ustrezne delovnopravne okvirje.« Dodal je, da »je institut študentskega dela prerasel začetne okvirje in postaja konkurenca rednim oblikam dela ter študentom in dijakom v trenutni obliki prinaša več škode kot koristi.«

Malo delo bodo po novem ob dijakih in študentih lahko opravljali tudi upokojeni in brezposelni. »Z vključitvijo upokojencev želimo podaljšati delovno aktivnost starejših in jim omogočiti, da v njim prijaznejši obliki ostanejo družbeno aktivni. Z vključitvijo brezposelnih pa želimo ohraniti stik le-teh s trgom dela in jim omogočiti iskanje novih možnosti za zaposlitev. Prepričani smo, da vsaka izmed navedenih skupin poseduje določene konkurenčne prednosti, ki bodo ob posameznih primerih zaposlovanja zanimive tudi za delodajalce,« je pojasnil minister dr. Svetlik.

Malo delo je v predlogu zakona opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 14 ur na teden. Omejen je tudi zaslužek iz tega naslova. V skladu z načelom »vsako delo šteje« se bodo od malega dela plačevali ustrezni pokojninski in zdravstveni prispevki. Dajatev in prispevki od malega dela bodo skupaj znašali 29,50 %. Posredovanje malega dela pa se bo izvajalo kot nepridobitna dejavnost.

»Vse od predstavitve strokovnih izhodišč za oblikovanje predloga Zakona o malem delu do danes smo na ministrstvu skušali posebno pozornost nameniti ureditvi študentskega dela. Študentsko delo trenutno ureja Zakon o zavarovanju in nadomestilu za brezposelnost, ki pa ga bo ob uveljavitvi nadomestil Zakona o urejanju trga dela, ki določb o študentskem delu ne vsebuje. Predlog Zakona o malem delu študentskega dela v nobenem pogledu ne ukinja, temveč ga ureja v skladu s prakso, ki je poznana v večini razvitih evropskih držav,« je povedal minister dr. Svetlik.

Zaradi študijskih obveznosti dijakov in študentov je v predlog zakona o malem delu za to ciljno skupino vgrajena izjema, da lahko malo delo opravljajo tudi več ur na teden, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur preračunanega na letni obseg ur, kar znese 728 ur. Na ta način se dijakom in študentom zagotavljamo možnost, da delo prilagodijo svojim študijskim obveznostim oziroma, da delajo predvsem v času počitnic.

»V skladu z zahtevami študentov po hkratni ureditvi štipendijske politike smo na ministrstvu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev močno povečali število državnih štipendij za študente, prav tako pa se je dvignil cenzus za njihovo pridobitev. V prihodnosti pa pripravljamo tudi reformo ostale štipendijske zakonodaje,« je še dejal dr. Svetlik.

Študentsko delo bo priznano kot uradne delovne izkušnje in se bo ustrezno vštevalo v delovno dobo. Ker se bodo od njega odvajali prispevki za pokojninsko zavarovanje, bo študentom in dijakom v sorazmernem deležu priznana tudi pokojninska doba. To pa ne bo vplivalo na višino pokojnine, saj se ti zaslužki ne bodo vštevali v pokojninsko osnovo, ki predstavlja podlago za izračun višine pokojnine.

Ohranja se sistem napotnic, ki pa bodo posameznikom dejansko zagotavljale plačilo za opravljeno delo. Predvidena je tudi vzpostavitev enotnega rizičnega sklada pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki bo v primeru neplačila delodajalca, posamezniku zagotovil plačilo za opravljeno malo delo.

Ohranja se 14 % dajatev od malega dela, spreminjamo pa njeno razdelitev med končne prejemnike. 10 % dajatve od vsega opravljenega malega dela študentov in dijakov, upokojencev in brezposelnih bo namenjenih predvsem za štipendije in študentske domove, manjši del pa za stroške organizacij za posredovanje malega dela, rizični sklad ter vzdrževanje in vodenje centralne evidence.

Preostali 4 % se bodo delili različno glede na posamezno skupino. Študentje in dijaki bodo ta sredstva namenili za delovanje Študentske organizacije Slovenije in financiranje projektov namenjenih za dijake in študente. Na ta način ohranjamo določena sredstva za delovanje Študentske organizacije Slovenije, hkrati pa širimo krog upravičencev, ki se bodo s svojimi mladinskimi projekti prijavljali na javne razpise za dodelitev sredstev iz tega naslova.

Predlog Zakona o malem delu tako predvideva vzpostavitev centralne informatizirane evidence o malem delu, ki bo omogočila boljši nadzor nad malim delom. Vsakršna kršitev zakona tako s strani delodajalcev, posrednikov ali upravičencev do malega dela pa se bo kaznovala tako z globo kot s prepovedjo koriščenja, posredovanja ali opravljanja malega dela v določenem časovnem obdobju.

Vodja sektorja za programe zaposlovanja Zoran Kotolenko je predstavil praktičen vidik delovanja novega sistema malega dela: »Postopki za izvajanje malega dela bodo mogoči po dveh poteh: elektronsko posredovanje malega dela ali pa posredovanje z osebnim stikom preko posebnih organizacij, ki bodo delovale v vseh statističnih regijah. Glede na dobro računalniško pismenost slovenskega  prebivalstva predvidevamo, da bo večji del posredovanja malega dela potekal po elektronski poti, preko vzpostavljenega e-portala, kjer bodo ažurno objavljene potrebe delodajalcev po malem delu. Zakon omogoča tudi elektronsko napotnico za malo delo. Osebe, ki ne razpolagajo z računalniškim znanjem, ali pa nimajo dostopa do svetovnega spleta, bodo napotnico za malo delo lahko pridobile neposredno pri organizaciji, ki bo pooblaščena za posredovanje malega dela,« je dejal Kotolenko.

Pred pričetkom opravljanja malega dela morata napotnico podpisati tako delodajalec, kakor tudi delojemalec. Podpisano napotnico pred pričetkom dela potrdi tudi organizacija za posredovanje malega dela, ki bo pri tem s pomočjo centralne evidence malega dela preverila, ali delodajalec in oseba izpolnjujeta zakonsko določene pogoje. Šele tako potrjena napotnica je podlaga za opravljanje malega dela in za plačilo opravljenega malega dela. Delodajalec je dolžan zagotoviti plačilo za opravljeno malo delo najkasneje do 15. dne v naslednjem mesecu in hkrati obračunati in odvesti prispevke za socialna zavarovanja in dajatev iz malega dela.

V primeru neplačila delodajalca se osebi izplačajo sredstva iz enotnega rizičnega sklada, organizacija pa je dolžna proti delodajalci sprožiti postopke izterjave. Na ta način se delojemalcu zagotovi plačilo opravljenega malega dela, breme terjatve do delodajalca pa prevzameta rizični sklad in organizacija za posredovanje malega dela.

Podrobna predstavitev dajatve po posameznih skupinah upravičencev

Delodajalec plačuje dajatev iz malega dela v višini 14,0 %. Od tega se 10 % dajatve enotno nameni za:

• 6,0 % za financiranje štipendij (bistveno povečanje, sedaj je za štipendije namenjeno le 3 % dajatve iz  dela dijakov in študentov, sedaj pa 6 % od malega dela vseh, tudi upokojencev in brezposelnih ter neaktivnih)
• 2,0 % za sofinanciranje gradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti ter posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz (% je enak kot do sedaj, vendar se bo za ta namen plačevalo od malega dela vseh ciljnih skupin, ne samo iz dela dijakov in študentov, kot do sedaj)
• Več kot polovica sredstev (tj. 8 %) iz celotne 14 % dajatve iz malega dela bo namenjenih za štipendije in študentske domove!
• 1,5 % za stroške, ki se priznajo organizaciji, ki posreduje malo delo (po trenutnem sistemu kar  4,5 %). MDDSZ na podlagi letnih poročil študentskih servisov ugotavlja zelo velike razlike v njihovem  finančnem poslovanju in na podlagi teh podatkov ocenjujemo, da višina dajatve 1,5 % zadostuje za nepridobitno opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela
• 0,3 % za skupni rizični sklad
• 0,2 % za vzdrževanje in vodenje centralne evidence o opravljenem malem delu
• 4 % dajatve iz malega dela pa se namenja ločeno po ciljnih skupinah, in sicer: 
  • 4 % dajatve, ustvarjene z malim delom dijakov in študentov se nameni  za delovanje Študentske organizacije Slovenije in za  financiranje projektov, namenjenih obštudijskim dejavnostim dijakov in študentov. Pri tem smo predvideli prehodno obdobje do leta 2013, ko se bodo sredstva za delovanje ŠOS zmanjševala iz 4 na 2 % dajatve. ŠOS po trenutnem sistemu prejema 4,5 % dajatve
  • 4 % dajatve, ustvarjene z malim delom upokojencev, se pol nameni za delovanje ZDUS in pol za financiranje projektov, namenjenih dejavnostim upokojencev
  • 4 % dajatve ustvarjene z malim delom brezposelnih in drugih neaktivnih oseb bo v celoti namenjenih za izvajanje ukrepov APZ

Podrobna predstavitev prispevkov po posameznih skupinah upravičencev

Od plačila za opravljeno malo delo delodajalec obračuna in plača prispevke za socialna zavarovanja (15,50 %), in sicer:

• za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, v višini 0,53 %,
• pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 9,01 % in
• zdravstveno zavarovanje v višini 5,96 %.

Na podlagi plačanih prispevkov pripadajo osebi, ki opravlja malo delo,  tudi ustrezna raven pravic iz teh zavarovanj, kot jih opredeljujejo področni zakoni.

Podrobna predstavitev predlaganih sankcij za kršitev zakona

Z globo od 5.000 do 15.000 evrov se kaznuje pravno osebo, nevladno organizacijo ali samostojnega podjetnika, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, če omogoči opravljanje malega dela upravičenca brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba. Pri tem se z globo od 1.000 do 3.000 evrov za kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi.
Z globo 500 EUR se za prekršek sankcionira tudi:

• upravičenec, ki dela brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela,
• oseba, ki dela na podlagi napotnice upravičenca,
• upravičenec, ki omogoči, da napotnico za opravljanje malega dela uporabi za delo druga oseba.

Poleg globe se za prekršek po tem zakonu pravni osebi nevladni organizaciji ali samostojnemu podjetniku – posamezniku, izreče tudi sankcija prepovedi koriščenja možnosti malega dela v trajanju 2 let. Delojemalcu pa se za prekršek po tem zakonu izreče tudi sankcija prepovedi opravljanja malega dela v trajanju 1 leto.

Vir: MDDSZ