Opravilna številka: sodba U 1324/2006
Datum seje senata: 19.02.2008

JEDRO:
V 4. odstavku 27. člena ZFPPod je določena zakonska fikcija, da so družbeniki v postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZGD. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru, ker gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, tožena stranka 50. člena ZUP ni pravilno uporabila, navedena določba pa v 1. odstavku ureja postopanje upravnega organa prav v takem primeru.

IZREK:
Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za finance št. ..., se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ustavila pritožbeni postopek zoper odločbo Davčnega urada A., št. ... z dne 4. 10. 2000 na podlagi 4. odstavka 50. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami, dalje ZUP), po katerem, če ni postopka mogoče nadaljevati, organ postopek ustavi s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Tožena stranka navaja, da je bila družba A.A.A. d.o.o., B., A., na podlagi sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, izbrisana iz sodnega registra pod Srg ..., vpis 25. 3. 2002. Ker je stranka prenehala, postopek izvršbe zoper odgovorne družbenike pa se tudi ni začel v zakonsko predvidenem roku, saj se z izpodbijano odločbo tožniku ni nalagalo dodatne davčne obveznosti iz naslova DDV, temveč le ugotovila višina presežka za posamezno davčno obdobje, pritožbenega postopka po mnenju tožene stranke ni mogoče nadaljevati.

Zoper sklep je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu. Uvodoma navaja okoliščine v zvezi s sklepom o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov in premičnega premoženja tožnika zaradi obveznosti plačila prometnega davka iz prve polovice leta 1999, kjer se je v pritožbi skliceval na pritožbo, ki jo je družba A.A.A. d.o.o. vložila in o kateri ni bilo odločeno, ter je tožena stranka šele po vloženi zahtevi zaradi molka organa izdala izpodbijani sklep, ki ga je izobesila na oglasni deski, ne glede na to, da je bilo ob izbrisu družbe z dne 25. 3. 2002 navedeno, kdo je njen odgovorni družbenik. Po mnenju tožnika je tožena stranka bila dolžna rešiti pritožbo izbrisane družbe še za časa obstoja družbe, in sicer meritorno odločiti, saj ima izbrisana družba v odgovornem družbeniku svojega univerzalnega naslednika. Sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pa je bila tožena stranka dolžna vročiti tožniku osebno, skladno z določbami ZUP. Tožbo pa je treba po mnenju tožnika šteti kot pravočasno, glede na to, da je navedeni sklep sprejel od tožene stranke na podlagi zahteve dne 10. 5. 2006. V nadaljevanju pojasni razloge, zaradi katerih tožnik meni, da je imela izbrisana družba nedvomno pravico odbiti vstopni DDV in je bila njena pritožba utemeljena. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, kakor tudi nezakonito odločbo prvostopnega organa, ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločitev.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga sodišču, naj tožbo kot prepozno zavrže. Sklicuje se na 4. odstavek 50. člena ZUP ter navaja, da je bil izpodbijani sklep objavljen na oglasni deski glavne pisarne organa od dne 16. 11. 2005 do 2. 12. 2005, ter da iz navedene zakonske določbe ne izhaja obveza organa, da sklep vroča družbenikom izbrisane družbe. Obvestilo družbeniku izbrisane družbe z dne 24. 4. 2006, kateremu je bila priložena tudi kopija izpodbijanega sklepa, ima le značaj obvestila in ne predstavlja dogodka vročitve sklepa. Ker je rok za vložitev tožbe potekel 3. 1. 2006, zato je po mnenju tožene stranke tožba vložena prepozno.

Odgovor na tožbo tožene stranke je bil poslan tožniku, ki je v vlogi z dne 9. 9. 2006 navedel, da gre za izkazano pravno nasledstvo po izbrisani družbi ter se glede postopanja tožene stranke sklicuje na določbo 153. člena ZUP.

Tožba je utemeljena.

Odločitev tožene stranke o ustavitvi pritožbenega postopka sloni na ugotovitvi, da postopka ni mogoče nadaljevati, zato je tožena stranka uporabila 4. odstavek 50. člena ZUP, po katerem organ postopek s sklepom ustavi, sklep pa razglasi na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, zoper sklep pa je dovoljena pritožba. Tožena stranka je oprla svojo odločitev na navedeno določbo ZUP ob ugotovitvi, da postopka ni mogoče nadaljevati, kar pa po mnenju sodišča ni pravilno. 50. člen ZUP določa, da če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost, ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Če torej pravna oseba preneha in pravica ali obveznost oz. pravna korist, ki se uveljavlja v postopku, lahko preide na pravne naslednike, organ s sklepom prekine postopek, ki traja, dokler v postopek ne stopi pravni naslednik, torej oseba, na katero lahko preidejo pravice in obveznosti pravne osebe, ki je prenehala. Le v primeru, da postopka ni mogoče nadaljevati, ker stranka nima pravnih naslednikov, je to lahko razlog za ustavitev postopka (153. člen ZUP). V 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij je namreč določena zakonska fikcija, da so družbeniki v postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v skladu s 1. odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru, ker gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, tožena stranka 50. člena ZUP ni pravilno uporabila, navedena določba pa v 1. odstavku ureja postopanje upravnega organa prav v takem primeru. Tako se izkaže, da je zaradi nepravilne uporabe določb ZUP, tožena stranka izdala sklep, ki ga tožniku kot pravnemu nasledniku izbrisane družbe ni vročila, temveč je bil tožnik z njo seznanjen šele z dopisom družbeniku izbrisane družbe, ki ga je prejel 10. 5. 2006. Tožnik je vložil tožbo s priporočeno pošiljko 30. 5. 2006, zato sodišče tožbo kot pravočasno obravnava, predloge tožene stranke za zavrženje tožbe kot prepozne pa kot neutemeljene zavrača. Ob tem sodišče dodaja, da pisanje učinkuje do tožnika šele od dneva vročitve, nepravilno postopanje tožene stranke pa ne more imeti za tožnika škodljivih posledic. V nadaljevanju postopka bo tožena stranka ob pravilni uporabi 50. člena ZUP, ker gre za pravico, ki lahko preide na pravne naslednike, morala ugotoviti, kaj pomeni dejstvo, da je pravna oseba med postopkom prenehala in ali se postopek v smislu 1. odstavka 50. člena ZUP nadaljuje zoper pravnega naslednika izbrisane družbe ter odločiti o pritožbi.

Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), v povezavi s 4. in 5. odstavkom istega člena.

Sodišče je o tožbi odločalo po določbah od 51. do 72. člena ZUS-1.

VIR: http://www.sodisce.si/