Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.11.2009 10:07:45

Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku Racunovodja.com

Vlada je na 53. seji, 12. novembra 2009, sprejela mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku in ga v nadaljnjo obravnavo poslala Državnemu zboru RS.

Skupina poslancev Državnega zbora RS s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom je Državnemu zboru RS predložila predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o varstvenem dodatku, s katerim bi bili upravičeni do varstvenega dodatka tudi kmetje, ki so prejemniki pokojnin iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerih pretežni del pokojninskega zavarovanja predstavlja zavarovanje za ožji obseg pravic ter uživalci pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. S predlagano spremembo bi se po mnenju predlagatelja zagotavljal boljši materialni in socialni položaj uživalcev kmečkih pokojnin, ki so hkrati prejemniki najnižjih pokojnin.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov je po sedaj veljavnem sistemu urejeno enako kot zavarovanje ostalih kategorij zavarovancev. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se obvezno zavarujejo kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic ob pogoju določene starosti in zdravstvene sposobnosti ter doseganju predpisane višine katastrskega dohodka ali drugega dohodka kmečkega gospodarstva na zavarovanega člana.

Prispevek delodajalca za vse oblike pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov krije RS iz državnega proračuna. To pomeni, da državo bremeni obveznost plačila prispevkov delodajalca ne le za kmete, ki so obvezno zavarovani, temveč tudi za tiste kmete, ki prostovoljno izberejo zavarovanje tako za širši kot za ožji obseg pravic v primerjavi z drugimi zavarovanci, ki so, kljub prostovoljnem vstopu v obvezno zavarovanje (za širši ali ožji obseg), sami zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca.

Ob tem je potrebno izpostaviti tudi različne zavarovalne osnove, od katerih kmetje iz različnih naslovov plačujejo prispevke delavca v javno pokojninsko blagajno oziroma najnižje zavarovalne osnove.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje, kar pomeni, da so pravice pogojene z vplačanimi prispevki. Zavarovanje za ožji obseg pravic je v ZPIZ-1 opredeljeno kot posebno zavarovanje, ki omogoča izključno pridobitev pravic samo za starostno, invalidsko, vdovsko ali družinsko pokojnino ter za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru slepote.

S predlagano spremembo zakona, s katero bi bili upravičeni do varstvenega dodatka tudi kmetje, ki so bili pretežni del pokojninske dobe vključeni v zavarovanje za ožji obseg pravic, je potrebno obravnavati skozi celotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Razširjanje pravic kmetov, ki so prostovoljno vključeni v zavarovanje za ožji obseg bi tako pomenilo diskriminiranje ostalih kategorij zavarovancev tako tistih, ki so obvezno vključeni v javni sistem kot tudi tistih, ki so prostovoljno vključeni, vendar plačujejo prispevke za polni obseg pravic. Vsi ti bi, v kolikor bi bila sprejeta predlagana dopolnitev, bili v neenakem položaju, saj bi jim glede na vplačane prispevke posledično pripadale manjše pravice, obenem pa bi bila porušena tudi smiselnost obstoja izbire obsega zavarovanja, ki osebam, ki se prostovoljno vključijo v sistem, daje možnost zavarovati se za širši obseg pravic.

Vlada glede predlagane dopolnitve zakona ugotavlja, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja shema zavarovanja, kar pomeni, da so pravice pogojene z vplačanimi prispevki. Čisto zavarovalniško načelo kot temeljni princip klasične oblike zavarovanja pa je, enako kot tudi sam predlagatelj ugotavlja, modificirano zaradi vpetosti načel vzajemnosti in medgeneracijske solidarnosti, ki posameznim skupinam zavarovancev omogočata večje pravice, kot bi jim šle glede na vplačane prispevke. Vendar večje pravice v sistemu »socialnega« zavarovanja ne pomenijo priznavanja novih pravic iz sistema, temveč se solidarnost zagotavlja v višini najnižje pokojnine (35% od najnižje pokojninske osnove), do katere je upravičen vsak zavarovanec, katerega pokojnina, izračunana od njegovih prejemkov, ne bi dosegla najnižje pokojnine, ter s pravico do varstvenega dodatka, ki je namenjena zagotavljanju socialne varnosti prejemnikom najnižjih pokojnin. Bistveno je ob tem izpostaviti, da gre v obeh primerih priznavanja socialnih korektivov za upravičence, ki so bili (pretežni del) zavarovani za širši obseg pravic.

V zvezi s predlagano spremembo zakona glede pravice do varstvenega dodatka za upravičence do starostne pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, je potrebno opozoriti na drugačno pravno naravo starostne pokojnine po tem zakonu, ki je ni mogoče enačiti z pridobljeni pravicami iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih lahko pridobijo zavarovanci na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če so zavarovani za širši obseg.

Pravica do varstvenega dodatka ima skladno s pokojninsko zakonodajo, tako kot ugotavljajo predlagatelji, funkcijo zagotavljanja socialne in materialne varnosti uživalcev najnižjih pokojnin. Vendar je potrebno pri tem poudariti, da je ta pravica, čeprav ni dvoma, da je socialni korektiv, v veliki meri povezana s plačanimi prispevki, saj se za krajšo pokojninsko doba zavarovanca odmeri varstveni dodatek v nižjem odstotku. Zaradi različne odmere varstvenega dodatka glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pravica do varstvenega dodatka nima čiste narave socialnega korektiva, kot je le-ta določen v socialnem varstvu, temveč je odvisna tudi od plačanih prispevkov, saj se za 15 let zavarovalne dobe varstveni dodatek odmeri v višini 60 % razlike, za 35 in več let pokojninske dobe pa v višini 100 % razlike med dohodki posameznika in mejnim zneskom (436,98 evrov). Ostale kategorije zavarovancev, ki so bile pretežni del zavarovane za ožji obseg lahko uveljavijo, skladno z zakonom o socialnem varstvu, denarno socialno pomoč, s katero se upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Z vidika bodočih sprememb pokojninskega sistema pa dodatno opozarjamo, da je v Izhodiščih za modernizacijo pokojninskega sistema v RS, ki so bila v letošnjem letu pripravljena na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, med predvidenimi ukrepi jasno predstavljena tudi izločitev čistih socialnih transferjev. Z namenom zagotovitve preglednejšega poslovanja pokojninske blagajne se bo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izločilo vse transferje oziroma socialne dajatve, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna in ki se ne financirajo iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z navedenim ukrepom se bo pravica do varstvenega dodatka prenesla v Zakon o socialnem varstvu.

S predlagano spremembo predlagatelja bi se poseglo v sistemsko ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Temeljna razmerja med posameznimi pravicami imajo v tako obširnih sistemih izredno velik pomen in sprememba ene pravice utemeljeno povzroči plaz sprememb zahtevkov drugih upravičencev, ki prejemajo pravice iz pokojninske blagajne.

Vlada predloga zakona ne podpira in predlaga Državnemu zboru RS, da predlog zavrne.

Vir: UVI

Ključne besede:
zakon o varstvenem dodatku
varstveno delo
zavarovanje
varstveni dodatek

Zadnji članki iz rubrike:

3.4.2020 10:37:09:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

4.4.2020 18:55:19:
Samozaposleni: mesečni temeljni dohodek, davki, prispevki

4.4.2020 18:49:45:
Plačilni promet 10. aprila in 13. aprila 2020

3.4.2020 18:22:34:
Prevzem hrane pred gostinskimi obrati trenutno ni dovoljen

3.4.2020 18:16:46:
Ukrepi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za ublažitev in zajezitev posledic pandemije

3.4.2020 17:22:41:
Finančna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT