Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.10.2009 11:09:27

Proračunske teme 2010, 2011

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Proračunske teme 2010, 2011

Proračunski memorandum za leti 2010 in 2011 Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011

Vlada je na redni proračunski seji, 29. septembra 2009, sprejela Proračunski memorandum za leti 2010 in 2011 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011. Skladno z 28. členom Zakona o javnih financah mora vlada do 1. oktobra predložiti predlog proračuna za leto 2010 in predlog proračuna za leto 2011 z vsemi potrebnimi dokumenti, ki jih je potrebno predložiti Državnemu zboru.

Osnovo za pripravo predloga proračuna za leto 2010 in predloga proračuna za leto 2011 predstavlja Jesenska napoved UMAR iz septembra 2009.

Proračun za leti 2010 in 2011 je protikrizni proračun, ki je še vedno tudi varčevalno naravnan. Proračunski primanjkljaj ostaja na ravni iz leta 2009, in sicer bo proračunski primanjkljaj

  • v letu 2010 1,8 mrd EUR ali 5% BDP-ja,
  • v letu 2011 pa 1,6 mrd EUR ali 4,1% BDP-ja,

ob upoštevanju novih ocen rasti/padca BDP-ja, ki jih je napovedal UMAR-v svojih zadnjih jesenskih napovedih.

Proračunski prihodki

Proračunski prihodki bodo v leti 2010 znašali 8,6 mrd EUR od tega bo 7 mrd EUR davčnih prihodkov – največji del davčnih prihodkov odpade na domače davke na blago in storitve (DDV, trošarine, …), in sicer 5 mrd EUR, nedavčnih prihodkov bo v letu 2010 460 mio EUR, evropskih sredstev pa bomo v letu 2010 prejeli po naši oceni 1,15 mrd EUR.

V letu 2011 se bodo davčni prihodki povečali na 7,4 mrd in od tega največ odpade na domače davke na blago in storitev 5,2 mrd EUR, nedavčni prihodki se v letu 2011 malce znižajo – razlog je enkratno vplačilo klirinškega dolga v letu 2010, EU prihodki pa ostajajo na približno enaki ravni 1,03 mrd EUR.

Ocena prihodkov (predvsem davčnih) je pripravljena na podlagi novih makroekonomskih izhodišč, ki jih je pripravil UMAR.

Proračunski odhodki

Na strani odhodkov je letošnja priprave proračuna potekalo nekoliko drugače, kot je potekala v preteklih letih.

Vpeljana je bila nova klasifikacija, in sicer klasifikacija po razvojnih politikah, razvojnih programih in razvojnih podprogramih. Vlada je ustanovila 14 delovnih skupin, katerih naloga je bila usklajevanje posameznih resorjev znotraj ene razvojne politike.

Poleg tega nekoliko drugačnega pristopa pri pripravi proračuna, se je vlada odločila da si postavi mejo proračunskih odhodkov – fiskalno pravilo. Fiskalno pravilo ki smo si ga je vlada začrtala je pravilo, da nominalna višina integralnega dela proračuna v letih 2010 in 2011 ne poraste nad nivo leta 2009.

Če integralna (domača) sredstva pogledamo oziroma prikažemo po razvojnih politikah, lahko ugotovimo da se načrtovana sredstva v letu 2010 pri veliki večini politik znižujejo, kar je logična posledica uvedbe fiskalnega pravila in s tem cilja, da bodo integralni odhodki državnega proračuna na približno enaki nominalni ravni kot zadnji rebalans za leto 2009.

Povečuje se politika servisiranja javnega dolga in sicer za 180 mio EUR. Razlog je višje zadolževanju v letu 2009, kar je bil eden izmed prvih protikriznih ukrepov, saj smo ta denar vezali pri bankah in jim na ta način pomagali zagotoviti boljšo likvidnost oziroma svež denar za nove kredite. Sledi socialna varnost in zdravstveno varstvo. Razlog so dodatno zagotovljena sredstva za investicije na področju zdravja in seveda zagotovitev vseh potrebnih sredstev za plačilo vseh transferov posameznikom, vključno s tistim delom pokojnin, ki jih je potrebno v skladu z zakonom zagotoviti iz državnega proračuna.

Na tretjem mestu so rezerve, ki jih je bilo potrebno povečati iz dveh razlogov. Prvič z zakonom o izvrševanju proračuna ukinjamo prerazporejanje, kar pomeni da je potrebno imeti nekoliko več rezerve za reševanje najbolj nujnih nepričakovanih zadev in drugič, potrebno je bilo zagotoviti nekaj več sredstev za namene naravnih nesreč, ki jih je zaradi vremenskih ujm vsako leto več. Sledi trg dela z 25 mio EUR povečanja, kar je še vedno posledica predvsem protikriznih ukrepov in zamika plačil teh ukrepov tudi v leto 2010. Na petem mestu v primerjavi z oceno realizacije za leto 2009 je okoljska in prostorska politika z 15 mio EUR. Razlog za to povečanje so dodatno zagotovljena sredstva za lastno udeležbo pri projektih okoljske infrastrukture.

Če prikažemo celotne odhodke vseh razvojnih politik, pa se najbolj povečujejo politika promet in prometna infrastruktura in sicer za 250 mio EUR, kar je posledica hitrejšega financiranja obnove oziroma izgradnje železniške infrastrukture.

 

Predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2010 in 2011

Vlada je na redni proračunski seji, 29. septembra 2009, sprejela predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna. Zakon sledi vsebinskim okvirom Zakona o javnih financah poleg tega pa zajema tudi vsebine, za katere tako določajo posebni zakoni.

Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih principov, saj so ta opredeljena v Zakonu o javnih financah. Tem načelom predlog zakona tudi sledi, prav tako pa sledi tudi ostali ureditvi, kot jo postavlja ZJF. Predlagani zakon vsebuje vse vsebine in druge elemente, ki jih določa ali predvideva ZJF. V skladu z navedenim določa obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države, ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu. Ureja tudi posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, za izvrševanje proračuna za leti 2010 in 2011. V tem okviru so določena različna pooblastila, pomembna predvsem za zadolževanje Vlade v okviru fiskalnega stabilizatorja. Predlagani zakon določa tudi obseg obveznosti, ki jih lahko uporabniki prevzemajo v tekočem letu in ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, prav tako pa tudi druge vsebine, za katere ZJF in drugi zakoni predvidevajo, da morajo biti urejeni v letnem zakonu.

 

Letna načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011

Vlada je sprejela Letna načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011, ki sta usklajena s predlogom proračuna RS za leti 2010 in 2011 oziroma s predvidenimi prihodki na namenskih postavkah.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011 na podlagi podatkov, ki so jih posredovali organi državne uprave ter Ministrstvo za pravosodje za pravosodne organe. Letna načrta sta tako pripravljena na podlagi potreb posameznih proračunskih uporabnikov po premičnem in nepremičnem premoženju države za proračunski leti 2010 in 2011 in usklajena z ministrstvom za finance.

A.Proračunsko leto 2010

Za pridobivanje nepremičnega in premičnega premoženja države proračunski uporabniki v letu 2010 skladno s predlogom proračuna RS za leto 2010, načrtujejo sredstva v skupni višini 274.161.178,53 EUR in sicer:

    a) za pridobivanje nepremičnega premoženja države načrtujejo sredstva v višini 94.728.566,68 EUR.
    b) za pridobivanje premičnega premoženja države načrtujejo sredstva v skupni višini 179.432.611,85 EUR in sicer:

  • za pridobivanja motornih vozil načrtujejo sredstva v višini 11.358.104,92 EUR,
  • za pridobivanje drugih osnovnih sredstev načrtujejo sredstva v višini 28.914.001,90 EUR,
  • za pridobivanje informacijske opreme so predvidena sredstva v višini 139.160.505,03 EUR.

Pol predvidenih sredstev v programu pridobivanja je namenjenega področju informatizacije, kjer je v ospredju Ministrstvo za javno upravo, ki je zadolženo za delovanje in razvoj informacijske infrastrukture za vse državne organe. Sredstva so tako načrtovana sredstva za investicijsko vzdrževanje centralne računalniške infrastrukture (PDC, NIC) in skupnega komunikacijskega omrežja državnih organov HKOM , hkrati pa načrtuje sredstva za razvoj e – uprave. Pomemben razvoj sodobne programske podpore pa je načrtovan tudi na delovnem področju Policije in Davčne uprave RS.

Med predlagatelji so po obsegu sredstev predvidenih za pridobivanje nepremičnin v ospredju:

  • Ministrstvo za zdravje za izgradnjo novih prostorov, namenjenih bolnišnični dejavnosti,
  • Ministrstvo za šolstvo in šport predvsem z vlaganji v NC Planica,
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z vlaganji v mrežo domov za starostnike, varstveno – delovnih centrov in zavodov za usposabljanje in
  • Ministrstvo za javno upravo za izvajanje Strategije reševanja prostorske problematike državnih upravnih organov in vzpostavitve zunanje meje.

V načrtu pridobivanja motornih vozil 80% planiranih sredstev predstavljano potrebe Policije, ki so pogoj za zagotavljanje schengenskih standardov pri nadzoru meje in za zagotavljanje operativne sposobnosti policijskih enot. Po obsegu sredstev, načrtovanih za pridobivanje ostale opreme pa so v ospredju:

  • Ministrstvo za zdravje z nakupom medicinske opreme,
  • Ministrstvo za notranje zadeve – Policija z nakupom policijske opreme in opreme za varovanje.

B.Proračunsko leto 2011

Za pridobivanje nepremičnega in premičnega premoženja države proračunski uporabniki v letu 2011 skladno s predlogom proračuna RS za leto 2011, načrtujejo sredstva v skupni višini 246.251.116,74 EUR in sicer:

    a)za pridobivanje nepremičnega premoženja države načrtujejo sredstva v višini 80.479.141,98 EUR.
    b)za pridobivanje premičnega premoženja države načrtujejo sredstva v skupni višini 165.771.974,76 EUR in sicer:

  • za pridobivanja motornih vozil načrtujejo sredstva v višini 8.918.710,54 EUR,
  • za pridobivanje drugih osnovnih sredstev načrtujejo sredstva v višini 35.757.584,85 EUR,
  • za pridobivanje informacijske opreme so predvidena sredstva v višini 121.095.679,37 EUR.

Tudi v letu 2011 je pol predvidenih sredstev namenjenih področju informatizacije, kjer prioritete ostajajo iste glede na leto 2010.

Med predlagatelji so po obsegu sredstev predvidenih za pridobivanje nepremičnin v ospredju:

  • Ministrstvo za javno upravo za izvajanje Strategije reševanja prostorske problematike državnih upravnih organov in vzpostavitve zunanje meje,
  • Ministrstvo za zdravje za izgradnjo novih prostorov, namenjenih bolnišnični dejavnosti in
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z vlaganji v mrežo domov za starostnike, varstveno – delovnih centrov in zavodov za usposabljanje.

Tudi v letu 2011 so sredstva, predvidena za pridobivanje motornih vozil, namenjena predvsem zagotavljanju operativne sposobnosti policijskih enot ter za potrebe Uprave RS za zaščito in reševanje. Med sredstvi, ki so predvidena za nakup ostale opreme, jih bo polovica namenjena nakupu medicinske opreme.

V načrtu pridobivanja stvarnega premoženja države predstavljajo pomemben vir sredstva iz evropskih virov, ki zahtevajo vzporedno zagotavljanje tudi dela sredstev iz integralnega nacionalnega proračuna.

 

Odlok o Programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2010 in 2011

Vlada je na redni proračunski seji, 29. septembra 2009, sprejela Odlok o Programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2010 in 2011. Vlada je v okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji sprejela ukrepe za pregleden in postopen umik države iz gospodarstva in usklajeno privatizacijo največjih gospodarskih družb v lasti države. Zato so v ta program prodaje finančnega premoženja države poleg večjih gospodarskih družb, vključene praktično tudi vse kapitalske naložbe, ki so primerne za prodajo, saj mora biti dana možnost, da se ob ugodni tržni situaciji le-te prodajo, ni pa to nujno. Prav tako pa so v program uvrščene tudi tiste naložbe, kjer je postopek prodaje že v teku.

Iz proračunskega vidika je namen prodaje kapitalskih naložb zagotovitev likvidnih (denarnih) prejemkov proračuna. Cilj, ki se ga želi s tem doseči, je doseganje čim višje kupnine in s tem proračunskih prejemkov. Prodaja kapitalskih naložb je močno odvisna od razmer na trgu ter je časovno zahtevna, zato ni nujno, da bo kupnina od prodaje naložb, vključenih v tem odloku, tudi vplačana v proračun tega proračunskega obdobja.

Zakon o javnih financah opredeljuje in določa splošno pravilo o namenu uporabe kupnin, doseženih s prodajo kapitalskih naložb države kot vrste finančnega premoženja, po katerem se kupnina od prodaje kapitalskih naložb uporabi za odplačilo dolgov v računu financiranja.

Poleg odplačevanja javnega dolga se kupnina lahko uporabi tudi za:

  1. namen, določen s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto,
  2. nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države, če kupnina presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja, ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali
  3. plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.

 

Vlada o razpolaganju z nepremičnim premoženjem države v vrednosti za leti 2010 in 2011

Vlada RS je na seji, 29. septembra 2009, sprejela Odloka o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leti 2010 in 2011. Sprejela je tudi Letna načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leti 2010 in 2011.

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) celovito ureja načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, med drugim tudi postopek sprejema letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države ter razdelitev pristojnosti med Vlado RS in Državnim zborom RS v zvezi s sprejemom letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem države. Drugi odstavek 11. člena ZSPDPO določa, da letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe za nepremičnine v posamični vrednosti nad 300.000 EUR sprejme Državni zbor RS, na predlog Vlade RS. Tretji odstavek istega člena pa določa, da letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe za nepremičnine v posamični vrednosti pod 300.000 EUR na predlog ministrstva, pristojnega za upravo sprejme Vlada RS.

  • Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR, za organe državne uprave in za pravosodne organe, za leto 2010:
    - veljavnost: od 1.1.2010 do 31.12.2010
    - vsebuje 1.370 nepremičnin, katerih skupna orientacijska vrednost znaša 43.556.862,70 EUR. Pri tem gre za 780 zemljišč, 466 stanovanj, 28 poslovnih prostorov, 5 garaž, 43 objektov gospodarske javne infrastrukture in 48 ostalih objektov, s katerimi nameravajo upravljavci razpolagati v letu 2010.

  • Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR, za organe državne uprave in za pravosodne organe, za leto 2011:
    - Veljavnost: od 1.1.2011 do 31.12.2011.
    - Vsebuje 409 nepremičnin, katerih skupna orientacijska vrednost znaša 12.871.810,81 EUR. Pri tem gre za 262 zemljišč, 15 poslovnih prostorov, 14 stanovanj, 1 garažo, 96 objektov gospodarske javne infrastrukture in 21 ostalih objektov, s katerimi nameravajo upravljavci razpolagati v letu 2011.

  • Odlok o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR, za organe državne uprave in za pravosodne organe, za leto 2010:
    - Veljavnost: od 1.1.2010 do 31.12.2010.
    - Vsebuje 52 nepremičnin, katerih skupna orientacijska vrednost znaša 43.327.033,10 EUR, od tega 3 ostale objekte z orientacijsko vrednostjo 12.240.320,00 EUR, 5 poslovnih prostorov z orientacijsko vrednostjo 2.231.625,00 EUR, 38 zemljišč s skupno orientacijsko vrednostjo 24.288.221,93 EUR, 3 stanovanja z orientacijsko vrednostjo 2.425.964,00 EUR ter 3 objekte gospodarske javne infrastrukture z orientacijsko vrednostjo 2.140.902,17 EUR.
    Upravljavci največjega dela nepremičnin, uvrščenih v Odlok, so Ministrstvo za obrambo (16 zemljišč in 3 objekti gospodarske javne infrastrukture), Ministrstvo za notranje zadeve (4 zemljišča in 3 poslovni prostori), Psihiatrična klinika Ljubljana (8 zemljišč) in Univerzitetni klinični center Ljubljana (5 zemljišč). Drugi upravljavci pa so za uvrstitev v Odlok predlagali le po eno do tri nepremičnine.

  • Odlok o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR, za organe državne uprave in za pravosodne organe, za leto 2011:
    - Veljavnost: od 1.1.2011 do 31.12.2011.
    - Vsebuje 28 nepremičnin, katerih skupna orientacijska vrednost znaša 15.479.929,16 EUR in sicer 1 ostali objekt z orientacijsko vrednostjo 1.100.000,00 EUR, 3 poslovne prostore z orientacijsko vrednostjo 4.270.000,00 EUR in 24 zemljišč s skupno orientacijsko vrednostjo 10.109.929,16 EUR.
    Upravljavec večine nepremičnin, uvrščenih v Odlok, je Ministrstvo za obrambo (23 zemljišč), Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa sta za uvrstitev v Odlok predlagala skupaj 5 nepremičnin.

 

Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2010 in 2011

Vlada RS je na seji, 29. septembra 2009, sprejela Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2010 in 2011. Skladno z določili 42. in 43. člena Zakona o javnih uslužbencih ter Pravilnika o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov je Ministrstvo za javno upravo pripravilo predlog skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leti 2010 in 2011. Skladno s 13. členom Zakona o javnih financah so predlogi kadrovskih načrtov sestavni del obrazložitve predloga proračuna, ki ga vlada predloži Državnemu zboru RS.

Kadrovski načrt zajema število zaposlenih na dan 31. decembra preteklega leta, dovoljeno število zaposlenih na dan 31. decembra iz kadrovskega načrta za tekoče leto in predlog dovoljenega števila zaposlenih za naslednji dve leti. Pristojni organi izvedejo uskladitev kadrovskih načrtov s sprejetim proračunom v 60 dneh po uveljavitvi proračuna ali njegovih sprememb, upoštevajoč spremembe državnega proračuna, ki so nastale v postopku njegovega sprejemanja.

Predlog je pripravljen tako, da je prikazano število zaposlenih na dan 31. 12. 2008, število zaposlenih po sprejetih kadrovskih načrtih za leto 2009 ter predlog števila zaposlenih za naslednji dve leti upoštevajoč zmanjšanje zaposlenih in sicer za leto 2010 za en odstotek glede na leto 2009 ter za leto 2011 za en odstotek glede na leto 2010.

Izjeme od navedenega so predlagane za Policijo, Slovensko vojsko ter Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer naj bi dovoljeno število zaposlenih za leti 2010 in 2011 ostalo enako dovoljenemu številu zaposlenih v letu 2009 in se torej ne bi zmanjševalo.

 

Zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava iz drugega odstavka 22. člena zakona o javnih uslužbencih za leti 2010 in 2011

Vlada je na proračunski seji, 29. septembra 2009, sprejela Zbirni kadrovski načrta oseb javnega prava iz drugega odstavka 22. člena zakona o javnih uslužbencih za leti 2010 in 2011. Skladno z določili 42. in 43. člena Zakona o javnih uslužbencih ter Pravilnika o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov je Ministrstvo za javno upravo pripravilo predlog zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava iz drugega odstavka 22. člena zakona o javnih uslužbencih za leti 2010 in 2011.

Kadrovski načrt zajema število zaposlenih na dan 31. decembra preteklega leta, dovoljeno število zaposlenih na dan 31. decembra iz kadrovskega načrta za tekoče leto in predlog dovoljenega števila zaposlenih za naslednji dve leti. Pristojni organi izvedejo uskladitev kadrovskih načrtov s sprejetim proračunom v 60 dneh po uveljavitvi proračuna ali njegovih sprememb, upoštevajoč spremembe državnega proračuna, ki so nastale v postopku njegovega sprejemanja.

Na podlagi 22. člena Zakona o javnih uslužbencih določbe, ki urejajo kadrovski načrt, veljajo tudi za javne agencije, javne sklade, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Predlog Zbirnega kadrovskega načrta navedenih oseb javnega prava je skladno s VI. poglavjem Pravilnika o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Podatki so prikazani zbirno po ministrstvih, ki so pristojna za dejavnost posameznih agencij, skladov ali zavodov.

Predlog je pripravljen tako, da je prikazano število zaposlenih na dan 31. 12. 2008, število zaposlenih po sprejetih kadrovskih načrtih za leto 2009 ter predlog števila zaposlenih za naslednji dve leti upoštevajoč zmanjšanje zaposlenih in sicer za leto 2010 za en odstotek glede na leto 2009 ter za leto 2011 za en odstotek glede na leto 2010.

 

Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2009

Vlada se je na seji, 29. septembra 2009, seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2009 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki vključuje napovedi makroekonomskih kazalcev do vključno leta 2011. Dokument predstavlja eno od strokovnih podlag za vodenje ekonomske politike.

V napovedi na Uradu ugotavljajo, da bo gospodarska rast zaradi posledic mednarodne gospodarske in finančne krize letos nižja od pričakovanj v začetku leta, kar se bo odrazilo tudi na trgu dela. Za prihodnje leto pa na Uradu pričakujejo ponovno, sicer skromno gospodarsko rast. Napovedi bodo na UMAR natančneje predstavili na jutrišnji novinarski konferenci.

 

Predlog Zaključnega računa proračuna RS za leto 2008

Vlada je na redni proračunski seji, 29. septembra 2009, sprejela predlog Zaključnega računa proračuna RS za leto 2008 in se seznanja z Revizijskim poročilom o predlogu Zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2008. Ministrstvo za finance je skladno z 97. členom Zakona o javnih financah pripravilo predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2008 in ga v zakonskem roku predložilo računskemu sodišču.

Proračun za leto 2008 je bil sprejet konec novembra 2007, rebalans proračuna pa konec maja 2008. Zaključni račun proračuna RS za leto 2008 sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. V letu 2008 so bili realizirani prihodki v znesku 8.535.070.002 evrov, realizirani odhodki v znesku 8.470.049.312 evrov.

Realizacija proračunskih prihodkov je bila za 3,9 odstotka nižja od sprejetega proračuna za leto 2008. Največje odstopanje med načrtovanimi in realiziranimi prihodki izkazujejo prejeta sredstva iz Evropske unije, saj so bili ti prihodki realizirani za 53,6 odstotka nižje od načrtovanih. Odhodki proračuna so bili tudi nižje realizirani od načrtovanih za 345,5 mio evrov pri čemer so navzdol najbolj odstopali investicijski transferi in investicijski odhodki.

V računu finančnih terjatev in naložb so bili realizirani tako višji prejemki in nižji izdatki od predvidenih v sprejetem proračunu. Prejemki so bili realizirani v višini 68,8 mio evrov, kar pomeni 194 odstotkov sprejetega proračuna, izdatki pa so bili realizirani v višini 160 mio evrov, kar pomeni 82,7 odstotkov sprejetega proračuna. Gibanja prejemkov in izdatkov so vplivala na negativen saldo računa finančnih terjatev in naložb v višini 91,2 mio evrov. V računu financiranja , kjer se izkazuje zadolževanje in odplačilo dolga, je bilo zadolževanje realizirano v višini 1.016,2 mio evrov ali 92,8 odstotke prvotno predvidenega. Odplačano pa je bilo 1.252 mio evrov dolga, kar predstavlja 100,9 odstotkov prvotno načrtovanega odplačila dolga.

Računsko sodišče je revidiralo zaključni račun državnega proračuna za leto 2008 in podalo za splošni del zaključnega računa, ki ga sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, negativno mnenje, ker meni, da splošni del predloga zaključnega računa za leto 2008 prejemkov in izdatkov proračuna ne prikazuje pravilno, to je v skladu z Zakonom o javnih financah, Zakonom o računovodstvu in drugimi predpisi. Glavni razlog za negativno mnenje je neizkazovanje izplačila sredstev upravičencem za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje v višini 111,5 mio EUR. Če bi ta znesek bil izkazan med odhodki državnega proračuna, bi državni proračun v letu 2008 izkazoval cca 47 mio EUR primanjkljaja. Vlada ugotavlja, da ni zakonske podlage za popravek zaključnega računa, dokler vladi tega ne naloži računsko sodišče ali zakonodajalec – Državni zbor RS.

Računsko sodišče je revidiralo tudi pravilnost izvršitve proračuna za leto 2008 in izreklo mnenje s pridržkom ker je menilo, da je Vlada RS v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami.

Vir: UVI

Ključne besede:
proračun
vlada
proračunska seja
premoženje države
2010
2011
kadrovski načrt

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT