Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.10.2009 19:41:13

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2F) - prva obravnava - EPA 602-V

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2F) - prva obravnava - EPA 602-V

V Poročevalcu DZ številka 122/2009 z dne 30. 9. 2009 je bil objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2F) - prva obravnava - EPA 602-V

Povezava do besedila: EPA 602-V.PDF

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI

I. U V O D

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb je določena z zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb je področje obdavčevanja, ki zahteva tekoče spremljanje tako zaradi ciljev, ki jih na splošno zasleduje davčna politika kot glede odprtih problemov, ki nastajajo pri izvajanju zakona in so tudi posledica spremenjenih razmer, spremenjenih predpisov na drugih področjih in tudi posledica ugotavljanja združljivosti nacionalne zakonodaje z evropsko zakonodajo. Namen priprave novele Zakona o dohodnini je predvsem urediti določeno najbolj perečo problematiko, ki se je pojavila v zvezi z izvajanjem zakona na posameznih področjih, kot je razvidno iz nadaljevanja, in tudi uskladitev s pravnim redom EU. Zaradi gospodarskih in javnofinančnih razmer pa v tem trenutku ni mogoče uresničiti sistemskih sprememb, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe.

1.1. Dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije, so v skladu s konceptom svetovnega dohodka od leta 2005 obdavčeni tudi v Sloveniji. Ker so ti dohodki obdavčeni tudi v državi, v kateri so doseženi, pride do dvojne obdavčitve, ki se odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po slovenskih predpisih, zmanjša za dohodnino, plačano v drugi državi.

Kadar so plače v drugi državi višje oziroma obdavčitev plač relativno nižja kot v Sloveniji (primeroma navajamo, da je povprečna plača v Avstriji v letu 2008 znašala 38.653 evrov, v Sloveniji pa v istem letu 15.768 evrov, v Avstriji so bile v tem letu plače neobdavčene do zneska 10.000 evrov, v Sloveniji pa je splošna olajšava v tem letu znašala 2.800 evrov), je v večini primerov potrebno od teh dohodkov v Sloveniji dohodnino doplačati. S sprostitvijo tokov delovne sile, predvsem z zaposlitvijo v državah, v katerih so povprečni dohodki višji od slovenskih (obdavčitev pa temu ustrezno nižja), se razmerja med dohodki iz tujine in njihovo obdavčitvijo v Sloveniji zaostrujejo.

Že v veljavnem ZDoh-2 so sprejete nekatere ugodnejše rešitve za dohodke iz zaposlitve v tujini: rezident lahko uveljavlja stroške prehrane med delom ter stroške prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delu, če mu teh stroškov ne povrne delodajalec; pomorščakom, ki več kot 6 mesecev preživijo na trgovskih ladjah dolge plovbe, ki plovejo na odprtem morju, je obdavčenih le 50 % njihovega dohodka; napoteni javni uslužbenci (diplomati, vojaki, policisti), ki za delo, ki ga opravljajo v tujini, dobijo višje dohodke, kot če bi delali v Sloveniji, plačajo dohodnino le od zneska dohodka, ki bi ga prejemali, če bi še delali v Sloveniji. Ob enakem izhodišču bi bilo mogoče tudi dohodkom iz delovnega razmerja, doseženim z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujih delodajalcih, v posebnih primerih rezidentov - čezmejnih delovnih migrantov priznati posebno obravnavo, in sicer tako, da bi se jim dodelila posebna osebna olajšava.

Ob tem je potrebno opozoriti na problematiko rezidentov, ki so v obdobju 2006–2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja iz zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu, ki jim Davčna uprava RS za leta 2006, 2007 in 2008 ni izdala odločb o odmeri dohodnine (zaradi sprejetega stališča vlade z dne 12. aprila 2007, po katerem naj bi bil s spremembo Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodka in premoženja z Avstrijo njihov dohodek obdavčen samo v Avstriji (in ne tudi v Sloveniji) in bi se temu ustrezno konvencija uporabljala za nazaj, to je od 1. januarja 2006). Davčna uprava RS bo navedenim zavezancem izdala odločbe o odmeri dohodnine za navedena leta. Glede na to, da tem rezidentom niso bile izdane odločbe o odmeri dohodnine zaradi razlogov, ki niso izhajali iz dejstev na njihovi strani, bo z novelo Zakona o davčnem postopku določeno, da se jim bo odmerjena dohodnina, ki se nanaša na dohodek, prejet iz Avstrije, odpisala. Pogoji in posebnosti za odpis bodo podani v predlogu novele Zakona o davčnem postopku. Glede na to, da je koncept obdavčevanja po svetovnem dohodku uveljavljen od leta 2005, bo navedenim zavezancem pod enakimi pogoji odpisana tudi dohodnina od teh dohodkov za leto 2005.

1.2. V zvezi z dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se v drugi točki 26. člena ZDoh-2, v katerem so urejene oprostitve dohodnine za nekatere vrste dohodkov, natančneje navajajo vrste oproščenih dohodkov. V povezavi s to določbo je ves čas prihajalo do neenotnega razumevanja. Predvsem se je skozi razlago, da se plačila za težje pridelovalne razmere (OMD plačila) štejejo za kmetijsko okoljska plačila, ta plačila izvzelo iz dohodnine, čeprav med oproščenimi dohodkovnimi plačili niso bila eksplicitno navedena. Da ne bi prihajalo do različnih razlag o tem, katere dohodkovne subvencije so predmet oprostitve dohodnine in zaradi zahteve po oprostitvi plačil za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD plačila), se jasneje navajajo vrste oproščenih plačil, med katere se po novem izreco uvrščajo tudi OMD plačila.

1.3. V skladu s tretjim odstavkom 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi polnoletni otrok, če nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, pod pogojem, da nima dohodkov iz zaposlitve (razen družinske pokojnine ali dohodka iz študentskega dela) ali dohodkov iz opravljanja dejavnosti. Iz navedene določbe izhaja, da je pri tej kategoriji družinskih članov kot merilo za presojo, ali gre za vzdrževane osebe, določeno, da nimajo dohodkov iz neke stalne lastne aktivnosti, to je dohodkov iz zaposlitve ali dejavnosti. Ker se po zakonu o dohodnini med dohodke iz zaposlitve poleg dohodkov iz delovnega razmerja štejejo tudi pokojnine in dohodki iz drugega pogodbenega dela, so kot izjema od navedenega pravila izrecno določeni družinske pokojnine in dohodki iz študentskega dela. Glede na navedeno se šolajoči se polnoletni otroci lahko štejejo za vzdrževane družinske člane, če imajo družinsko pokojnino ali dohodke iz študentskega dela (ne glede na njihovo višino). Če pa imajo kakšen drug dohodek iz zaposlitve, npr. plačo ali dohodek iz drugega pogodbenega dela, npr. iz priložnostnega dela, ki ni opravljeno prek študentskega servisa, se taka oseba ne more šteti za vzdrževano med prejemanjem takega dohodka. Drugi lastni dohodki šolajočih se polnoletnih otrok (kot primeroma štipendije, preživnine, najemnine, kapitalski dobički, dividende, obresti) niso pomembni z vidika presoje, ali gre za vzdrževano osebo, ne glede njihovo višino.

Navedena ureditev, ki velja za šolajoče se polnoletne otroke, je ugodnejša in odstopa od ureditve, ki velja za druge vzdrževane družinske člane (za vzdrževane zakonce, otroke, starejše od 18. let, ki se ne izobražujejo, in za starše zavezanca), pri kateri je kot merilo za presojo, ali se neka oseba šteje za vzdrževanega družinskega člana, določena mejna višina lastnega dohodka za preživljanje take osebe. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 (tudi oproščeni, z določenimi izjemami). Navedena mejna višina lastnega dohodka, ki se šteje kot merilo za presojo, ali se neka oseba šteje za vzdrževanega družinskega člana, je določena v višini posebne olajšave za druge vzdrževane družinske člane (za leto 2009 znaša 2.251,46 evra). Če so lastni dohodki osebe nižji od navedene mejne višine, se taka oseba šteje za vzdrževano, če pa presegajo navedeni znesek, se taka oseba šteje za samostojnega zavezanca (ki lahko uveljavlja splošno olajšavo). V letošnjem letu se je pojavil problem nepriznavanja olajšave za vzdrževane polnoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki šoli, če je imel tak otrok manjši priložnostni dohodek primeroma iz naslova pogodbenega dela, ki ni bilo opravljeno preko študentskega servisa (denimo v primeru prostovoljnega dela). Navedeni problem zahteva razrešitev v zakonu.

1.4. Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Evropska komisija) je z uradnim opominom št. SG.Greffe (2009) D/580 z dne 2. 2. 2009 Slovenijo opozorila na mogočo nezdružljivost nekaterih določb v slovenski davčni zakonodaji, ki se nanašajo na obdavčitev izvajalcev in športnikov nerezidentov, z zakonodajo Skupnosti in Sporazumom EGP, in sicer v delu, ko se izvajalcem in športnikom nerezidentom odteguje in plačuje davčni odtegljaj od bruto plačil, ki jih prejmejo pri opravljanju dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika, brez možnosti odbitka stroškov, nastalih v zvezi s pridobitvijo teh dohodkov.

Vlada RS je opozorilo Evropske komisije sprejela in predvidela, da bo predlagala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejetje predlog novele ZDoh-2, ki bi ustrezno odpravil ugotovljene nezdružljivosti. ZDoh-2 naj bi se spremenil tako, da se izvajalcem in športnikom nerezidentom, ki nimajo poslovne enote v Sloveniji, določi davčna osnova tako, da se ustrezno upoštevajo tudi stroški, potrebni za doseganje dohodka.

1.5. Skladno s Statutom poslancev Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Statut), sprejetim s Sklepom Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005, ki ureja pravico poslancev Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: poslanci EP) do plače in drugih dohodkov, imajo novoizvoljeni poslanci EP iz Slovenije in tudi poslanci, ki se jim bo iztekel mandat, od julija 2009 plače oziroma začasna nadomestila in druge dohodke izplačane v skladu s Statutom.

Skladno s prvim odstavkom 12. člena Statuta se od plač oziroma dohodkov poslancev EP za opravljanje funkcije plačuje davek Skupnosti, in sicer v skladu s pogoji, določenimi na podlagi 13. člena Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. V skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 12. člena Statuta lahko država članica navedene dohodke obdavči v skladu z nacionalno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne obdavčitve; navedeni dohodki se lahko upoštevajo pri določitvi davčne stopnje za druge dohodke.

Navedena davčna obravnava v skladu s petim odstavkom 12. člena Statuta velja tudi za začasna nadomestila ter starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Za določene ugodnosti, vključno s povračili stroškov in prispevki v prostovoljni pokojninski sklad pa je v skladu s šestim odstavkom 12. člena Statuta določeno, da niso obdavčljivi.

V veljavnem Zakonu o dohodnini, ki ureja sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, obdavčitev dohodkov novoizvoljenih poslancev EP in poslancev, ki se jim bo iztekel mandat, ni posebej urejena. Zato je potrebno s predlogom zakona urediti področja, ki so potrebna zaradi posebnosti, ki izhajajo iz opravljanja funkcije poslancev EP.

1.6. V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je določeno, da se od obresti od vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ne plačuje davčni odtegljaj kadar so plačane nerezidentu. Ocenjeno je, da je potrebno s stališča potreb po financiranju državnega proračuna, omejitev učinkov finančne krize in upravljanja dolga, izenačiti davčno obravnavo obresti od državnih vrednostnih papirjev. S tem se bo v praksi poenostavilo izdajo in plasiranje tovrstnih papirjev.

1.7. V praksi se je izkazalo, da veljavna določba 100. člena ZDoh-2, ki omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti samo ob odsvojitvi kapitala na podlagi darilne pogodbe, ne zajema tudi situacij, ki se pojavljajo v praksi, ko se kapital odsvoji zavezančevemu zakoncu ali otroku neodplačno z izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja). Navedeni problem zahteva razrešitev v zakonu.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predloga zakona je predvsem urediti določeno problematiko na posameznih najbolj perečih področjih, ki so se pokazala v zvezi z izvajanjem zakona. Poleg tega je cilj predloga zakona tudi odpraviti nezdružljivost določb ZDoh-2 s pravom Evropske skupnosti in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter odpraviti neustrezno davčno obravnavo nekaterih dohodkov, pri čemer se izhaja iz načela splošne davčne obveznosti in sposobnosti za plačilo davka. Poglavitne rešitve so predstavljene v nadaljevanju.

Status rezidenta se bo razširil tudi na fizične osebe, ki bivajo izven Slovenije zaradi zaposlitve v stalnem predstavništvu RS pri mednarodni organizaciji, kot je to denimo Zveza NATO ali OZN. Poleg tega se status rezidenta razširja tudi na fizične osebe, ki bivajo izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu, redakcijsko bo popravljeno tudi sklicevanje na institucije, ki več ne obstajajo.

S predlagano spremembo se bodo v 26. členu jasneje navedle posamezne vrste plačil, ki so - kljub temu da predstavljajo prihodek oziroma dohodek pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti - v primeru, da so izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, dohodnine oproščena. Jasnejši zapis je potreben zaradi različnih razlag do sedaj veljavne določbe druge točke 26. člena, po katerih se je v letih 2007 in 2008, med oproščena plačila štelo tudi plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD plačila), čeprav ta plačila v zakonskem besedilu niso bila eksplicitno navedena. Skozi razlago zakona se je ta plačila kljub temu obravnavalo kot kmetijsko okoljska plačila.

Določitev vrste oproščenih plačil se bo neposredno navezala na plačila za ukrepe kmetijske politike, kot jih določa Uredba Sveta ES 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki opredeljuje naravo in namen posamezne vrste plačil ter pogoje za njihovo pridobitev. Navedena uredba je obvezujoče izhodišče za določitev ukrepov razvoja podeželja v nacionalnih predpisih, ki morajo biti po vsebini, namenu in zahtevah do prejemnikov, skladni z navedeno uredbo Sveta ES. Na podlagi določbe druge točke 26. člena se iz obdavčitve izvzema okoli 60 % dohodkov iz subvencij (okoli 35% iz naslova okoljskih in okoli 25 % iz naslova OMD subvencij). Skupno se torej oprošča dohodnine za okoli 60 % dohodkov iz tega vira, kar za leto 2007, za katero statistični podatki o nacionalnih računih izkazujejo 174 mio EUR dohodkov zasebnega kmetijstva iz subvencij, pomeni oprostitev za okoli 104 mio EUR dohodkov.

Na podlagi vseh oprostitev dohodnine za plačila iz ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot jih določa 26. člen (oprostitev za dohodkovne in investicijske podpore ter za denarne pomoči v primeru naravnih nesreč), pa se v odmero dohodnine vključuje vsega okoli 25 % dejansko izplačanih kmetijskih subvencij.

Ob upoštevanju uradnega opomina Evropske komisije glede obdavčitve izvajalcev in športnikov nerezidentov in odgovora Vlade RS se bo navedenim zavezancem, ki nimajo poslovne enote v Sloveniji, določila davčna osnova tako, da se bodo ustrezno upoštevali tudi stroški, potrebni za doseganje dohodka v Sloveniji, in sicer v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.

Poleg ureditve rezidentskega statusa za poslance EP, po kateri se bodo šteli za rezidente Slovenije tudi v primeru bivanja v tujini, bo za njih posebej določena tudi davčna obravnava njihovih dohodkov, in sicer kot dohodkov iz delovnega razmerja; prav tako bo določeno, da gre za tuje dohodke, pri katerih se priznava odbitek davka od navedenih dohodkov, plačan Skupnosti. Navedeno pomeni, da bodo poslanci EP dohodke, ki jih bodo prejemali v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca EP, napovedali v Sloveniji in plačali razliko v dohodnini, če bo davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni Skupnosti, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

Glede obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance (tj. izdani za financiranje državnega proračuna, omejitev učinkov finančne krize in upravljanje z dolgom državnega proračuna), bo podana ureditev, po kateri se pri rezidentih ne izračuna in plača dohodnina ob izplačilu z davčnim odtegljajem, temveč na podlagi napovedi, ki jo predloži zavezanec-rezident, nerezidenti pa bodo oproščeni plačila dohodnine od teh dohodkov.

Predlagana bo tudi izenačitev davčne obravnave ob odlogu davčne obveznosti pri nekaterih odsvojitvah kapitala, in sicer se bo neodplačna izročitev kapitala zakoncu ali otroku po izročilni pogodbi izenačila s podaritvijo kapitala zakoncu ali otroku po darilni pogodbi.

Rezidentom – čezmejnim delovnim migrantom, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, se bo priznala posebna osebna olajšava, ki na nivoju leta 2009 znaša 7.000 eurov. Navedeni zavezanci opravljajo zaposlitev v tujini pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije, po pravilih, določenih s tujo delovno pravno zakonodajo, in s tem na trgu dela, na katerem je konkurenčnost pogojena predvsem z ravnijo dohodkov na tem trgu in davčno obremenitvijo teh dohodkov. S tem so navedeni zavezanci postavljeni v drugačen delovno pravni kot tudi dohodkovni položaj, kot če bi delali doma pri domačem delodajalcu. Njihov položaj se je izkazal še posebej za problematičnega z letom 2005, ko je bil v Sloveniji uveden koncept obdavčevanja rezidentov po svetovnem dohodku in so postali zavezanci za dohodnino v Sloveniji tudi od dohodkov, doseženih v tujini pri tujem delodajalcu. Predlagana rešitev na enak način rešuje davčni položaj vseh zavezancev, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve v tujini pri tujem delodajalcu kot čezmejni delovni migranti, ne glede na to, v kateri državi so našli zaposlitev. Z navedeno rešitvijo se rešuje problematiko različne ravni dohodkov primerjalno med državo dela in državo rezidentstva in s tem ohranja konkurenčnost teh zavezancev na tujih trgih z namenom ohranjanja zaposlitev. Navedena rešitev tudi spodbuja zavezance k spoštovanju zakona in jih odvrača od fiktivnega prikazovanja položajev, ki zagotavljajo ugodnejšo davčno obravnavo ter s tem prispeva k sorazmerno bolj primerni porazdelitvi davčnih bremen med zavezanci, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve doma pri domačem delodajalcu in zavezanci, ki dosegajo te dohodke z opravljanjem zaposlitve v tujini pri tujem delodajalcu. Rešitev sledi rešitvam kot jih poznajo v nekaterih drugih državah v primeru dohodkov čezmejnih delovnih migrantov (primeroma na Irskem in Italiji). Prav tako sledi ureditvi, ki sicer velja v obliki posebne osebne olajšave tudi za dohodke nekaterih drugih skupin zavezancev, in sicer za samostojne kulturnike, novinarje in športnike ter študente. Preko tovrstnih ureditev se izraža davčna politika države do problematike davčne obravnave posameznih skupin davčnih zavezancev.

Predlagana bo tudi sprememba pogojev za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega polnoletnega šolajočega se otroka, in sicer tako da se bo tudi pri tej kategoriji vzdrževanih družinskih članov uvedla dohodkovna meja, ki je merilo za presojo, ali se šolajoči se polnoletni otrok lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana, kot sicer velja tudi za druge kategorije vzdrževanih družinskih članov, s to izjemo, da se med lastne dohodke za preživljanje ne štejejo oziroma se ne upoštevajo družinska pokojnina, dohodek od študentskega dela, štipendije in dohodki otroka oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu zakona (npr. otroški dodatki, preživnine). To pomeni, da se bodo pri ugotavljanju upravičenosti do navedene olajšave upoštevali vsi drugi lastni dohodki za preživljanje polnoletnega šolajočega se otroka, razen prej navedenih. Če seštevek teh lastnih dohodkov ne bo presegal zneska olajšave, ki velja za druge vzdrževane družinske člane, se bo polnoletni šolajoči se otrok lahko štel za vzdrževanega družinskega člana. S tem bo rešen problem manjših dohodkov za priložnostna dela.

3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva

Ocenjuje se, da predlagane spremembe zakona ne bodo imele bistvenih javnofinančnih učinkov. Predlog zakona prav tako ne bo imel posledic za druga javnofinančna sredstva. Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih finančnih sredstev.

4. Prilagojenost ureditve pravnemu redu EU

V evropskem pravnem redu na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb ni posebnih usklajevalnih pravil, zato obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb ni treba usklajevati s pravnim redom Evropske skupnosti. Države članice EU svobodno oblikujejo sisteme obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, pri čemer morajo zagotavljati združljivost nacionalnih zakonodaj s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih1

5.1. Dohodki rezidentov iz delovnega razmerja v tujini

5.1.1. Avstrija Čezmejni delavci, ki živijo v Avstriji, so obdavčeni z avstrijsko dohodnino od dohodka, ki ga dosežejo s takim delom. Na tem področju ni posebnih pravil, razen da je jasno določeno, da se obvezni prispevki za zdravstveno zavarovanje (plačani v Avstriji ali drugi državi) odštejejo ter da ima zavezanec pravico do davčnega odbitka (angl. tax credit), ki velja za zaposlene osebe.

5.1.2. Italija

Do 8.000 evrov dohodka, ki ga rezident Italije doseže iz zaposlitve, ki se opravlja v tujini nepretrgano (trajno), in sicer v mejnih conah in sosednjih območjih, se ne vključi v obdavčljivi dohodek. Obdavčljivi dohodek iz zaposlitve, ki se opravlja v tujini nepretrgano (trajno), je enak znesku, ki ga letno določi Ministrstvo za delo. Ta ureditev velja, če je delavec odsoten in v tujini več kot 183 dni v kateremkoli 12-mesečnem obdobju.

5.1.3. Nemčija Davčni zavezanci rezidenti se obdavčujejo z dohodnino od svetovnega dohodka. Obdavčljivi dohodek iz tujih virov se na splošno določi na enak način, kot velja za dohodek iz domačih virov. Ob upoštevanju navedenega se tudi dohodek iz tujine oziroma iz dela, opravljenega v tujini, obdavči v Nemčiji.

5.1.4. Švedska Švedski rezidenti so obdavčeni od svetovnega dohodka. Dohodek iz zaposlitve je na Švedskem obdavčljiv ne glede na to, kje je dosežen. Za čezmejne delavce ni posebnih rešitev.

5.2. Obdavčitev nastopajočih izvajalcev in športnikov nerezidentov

5.2.1. Avstrija

Nerezidenti se obdavčijo samo od dohodka iz določenih virov. Tako se dohodek iz neodvisnega opravljanja profesionalnih storitev obdavči v Avstriji, če so bile storitve opravljene v Avstriji ali če je bil zavezanec osebno dejaven v Avstriji ali če so bile storitve izkoriščene v Avstriji (če niso bile opravljene v Avstriji, a so bile izkoriščene v Avstriji – npr. če tuji skladatelj doseže provizijo za izvedbo svojega dela v Avstriji).

Če ima dohodek vir v Avstriji, se obdavči po normalnih stopnjah, če je dohodek dosežen iz dejavnosti v Avstriji (z nekaj izjemami za profesionalne storitve).

Nerezident mora v Avstriji oddati davčno napoved, če tako zahteva davčni urad, ali če skupni znesek dohodka, od katerega se davek ne plača z davčnim odtegljajem, presega 2.000 evrov.

5.2.2. Italija

Nadomestilo za samostojno opravljeno delo, ki ga v Italiji opravi nerezident, se obdavči s končno stopnjo davčnega odtegljaja v višini 30 %.

5.2.3. Nemčija

Dohodek umetnikov ali športnikov nerezidentov se običajno obdavči s končnim davčnim odtegljajem po stopnji 15 %, ki se odmeri od bruto dohodka. To velja za dohodek iz nastopov v Nemčiji ali iz

njihovih izkoriščanj v Nemčiji, celo če se nastopi niso opravili v Nemčiji. Če je nadomestilo nižje od 250 evrov, se stopnja davčnega odtegljaja zniža na 0. Na splošno je ta davčni odtegljaj dokončen davek. Toda če je umetnik ali športnik nerezident, državljan in rezident države članice EGP, se lahko odloči za odštetje povezanih stroškov že ob davčnem odtegljaju. V tem primeru je stopnja davčnega odtegljaja 30 % od neto plačila, če je prejemnik posameznik. Če je prejemnik družba, ustanovljena v državi članici EGP, znaša stopnja 15 %. Povezani dohodek, kot npr. dohodek iz uporabe imena osebe ali objave v oglasih za izdelke v Nemčiji, se prav tako obdavči z davčnim odtegljajem. Pred 1. januarjem 2009 se je dohodek umetnikov in športnikov nerezidentov obdavčeval z davčnim odtegljajem po stopnji 20 % od bruto dohodka. Če je bilo nadomestilo nizko, se je stopnja davčnega odtegljaja znižala na 0 pri nadomestilih do 250 evrov, na 10 % pri nadomestilih med 250 in 500 evrov ter na 15 % pri nadomestilih med 500 in 1.000 evrov.

5.2.4. Švedska

Po Zakonu o posebni dohodnini nerezidentov umetnikov so umetniki, športniki in njihove družbe obdavčeni z davčnim odtegljajem od dohodka, plačanega v zvezi z njihovimi nastopi na Švedskem. Stopnja davčnega odtegljaja je 15 %. Vlada je 16. aprila 2009 v obravnavo predložila predlog za spremembo teh pravil. Po predlogu se bodo lahko nerezidenti umetniki in športniki odločili za obdavčitev po normalnih pravilih iz Zakona o dohodnini. Na tej podlagi se jim bodo priznavale posamezne olajšave. Pri švedskem davčnem organu bo treba vložiti prošnjo. Odločba davčnega organa se bo nato predložila pogodbeniku. Spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2010.

5.3. Obdavčitev kmetijske in gozdarske dejavnosti

5.3.1. Avstrija

Načeloma so v Avstriji dohodki fizičnih oseb od kmetijske dejavnosti obdavčeni na podlagi pavšalne davčne osnove, ki je določena na podlagi vrednotenja zemljišč oziroma kmetijskega gospodarstva (enotna vrednost). Ta sistem velja za kmetije, katerih vrednost ne presega 65.500 evrov. Kmečka gospodarstva, ki presegajo to vrednost, vendar ne presegajo vrednosti 150.000 evrov, lahko davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (praviloma 70 %). Za vsa kmečka gospodarstva, katerih enotna vrednost presega zgornji prag, pa veljajo enaka pravila kot za druge dejavnosti in obveznost vodenja popolnega knjigovodstva. Okoli 80 % vseh kmetij v Avstriji je obdavčenih na podlagi pavšalne davčne osnove. Enotna vrednost posredno vključuje tudi plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki imajo naravo dohodka, zato kmetije, ki prejemajo taka plačila in so obdavčene na podlagi enotne vrednosti, prejemanje teh plačil sicer prijavljajo, vendar ta niso posebej obdavčena. Dohodnine so oproščena le plačila, namenjena vlaganjem v dejavnost kmetijskega gospodarstva, torej investicijske podpore.

5.3.2. Italija

V Italiji so vsi dohodki fizičnih oseb od kmetijske dejavnost obdavčeni na podlagi pavšalne ocene dohodka kmetijskih zemljišč, ki se določa na podlagi vrednosti zemljišč glede na proizvodni potencial in dejansko rabo (neke vrste katastrski dohodek). Kmetija se za davčne namene oblikuje tako, da se ji dodeli davčna številka. Podatki o zemljiščih in o kmetijah se vodijo v zemljiškem katastru, ki je evidenca Ministrstva za finance. Lastniki zemljišč morajo tudi po davčnih predpisih redno sproti poročati o spremembah rabe. Zavezanec za davek od dohodka kmetije je nosilec davčne številke, torej nosilec dejavnosti na kmetiji. Pogoj za pridobitev davčne številke je, da nosilcu dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja vsaj eno četrtino oziroma polovico dohodka. Za zemljišča izven kmetij se davek odmerja po parcelah.

Dohodek iz kmetijskih zemljišč se za odmero davka od dohodka deli na dva dela, in sicer na posestniški dohodek in kmetijski dohodek. Prvi se praviloma pripiše lastniku zemljišča, drugi pa osebi, ki zemljišče dejansko uporablja. Delitev razlagajo z izhodiščem, da se lastniku tako pripiše dohodek iz rente na zemljišče, uporabniku pa dohodek iz pridelave. Če sta lastnik in uporabnik ista oseba, se v njegovo davčno osnovo vštejeta oba dohodka.

V pavšalno davčno osnovo so teoretično kmetijske subvencije že vključene, kar pomeni, da se posebej ne obdavčujejo.

5.3.3. Nemčija

Za potrebe obdavčevanja dohodkov iz kmetijske dejavnosti se v Nemčiji dohodek ugotavlja na tri načine, odvisno od enotne vrednosti kmetijskih zemljišč oziroma kmetije. Ta se izračunava na enak način kot v Avstriji, torej na podlagi tržne vrednosti kmetije oziroma njenega deleža, ki se ocenjuje kot dohodek iz te dejavnosti. Kmetije, katerih enotna vrednost presega 20.408 evrov oziroma letni prihodek dejavnosti presega 255.102 evra (brez DDV), morajo davčno osnovo za obdavčitev dohodkov ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Kmetije z enotno vrednostjo do 16.361 evrov (ter največ 20 hektarjev površine in največ 50 glav GVŽ) lahko davčno osnovo določijo kar na podlagi enotne vrednosti (torej pavšalne davčne osnove). Kmetije z enotno vrednostjo med navedenima pragoma pa davčno osnovo lahko ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Kmetje, ki svoje dohodke ugotavljajo na podlagi pavšalnega ocenjevanja, se lahko kadar koli odločijo za dvostavno ali poenostavljeno knjigovodstvo, vendar morajo nato pri izbranem sistemu vztrajati vsaj štiri zaporedna leta. Vendar je večina majhnih kmetij v Nemčiji obdavčenih na podlagi pavšalne davčne osnove.

Kmetijske subvencije so neposredno povezane z dejavnostjo in so kot take na splošno del prihodka v kmetijstvu ter morajo biti zato prikazane v končnem obdavčljivem dohodku. Vse javne podpore kmetijstvu, kot so neposredna plačila, različna nadomestila, odškodnine, investicijske podpore, se pri dvostavnem in poenostavljenem knjigovodstvu prikazujejo kot prejemki. Pri pavšalnem določanju davčne osnove pa se predpostavlja, da so subvencije vključene v enotno vrednost kmetije. Izjemoma so dohodnine oproščene subvencije k kmečkim pokojninam in subvencije, namenjene za strokovne izboljšave.

5.3.4. Švedska

Kmetijstvo se na Švedskem obravnava kot vsaka druga pridobitna dejavnost. Davčna osnova se za potrebe obdavčevanja dohodka ugotavlja na podlagi enotnih knjigovodskih in davčnih predpisov. Predpisi ne omogočajo posebnih shem ugotavljanja dohodka za to dejavnost, razen za gozdarstvo, ki se mu omogoča poseben način knjigovodenja. So pa kmetijstvu, v primerjavi z drugimi dejavnostmi, omogočene določene izjeme, predvsem glede možnosti upoštevanja dohodka, ki se nanaša na daljše obdobje, v več davčnih letih ter v posebni obravnavi porabe lastnih pridelkov na kmetiji. Vse podpore iz naslova ukrepov kmetijske politike se štejejo kot del prihodkov iz dejavnosti in se obdavčijo v letu izplačila na podlagi poročanja prejemnika podpore.

6. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

S predlaganimi spremembami zakona se bo spremenil davčni položaj rezidentov-čezmejnih delovnih migrantov, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja za delo, ki se opravlja izven Slovenije, pri čemer je njihov delodajalec nerezident Slovenije, saj jim bo priznana posebna osebna olajšava in temu ustrezno zmanjšala tudi njihova davčna obveznost po slovenskem predpisu. Izenačitev davčne obravnave ob odlogu davčne obveznosti pri nekaterih odsvojitvah kapitala bo ugodno vplivala na ureditev razmerij med zavezanci ter njihovimi zakonci oziroma otroci, prav tako tudi sprememba pogojev za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega polnoletnega šolajočega se otroka. Ugodnejši bo položaj nerezidentov v določenih primerih (izvajalcev in športnikov ter prejemnikov obresti na državne vrednostne papirje).

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09) se v 6. členu v 2. in 3. točki za besedo »uniji« doda besedilo »ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji«.

V točki 3. c) se za besedami »Evropski centralni banki« črtata vejica in besedilo »Evropskem monetarnem institutu«.

Za 3. točko se doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. je bil rezident Slovenije v katerem koli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;«. Dosedanja 4. in 5. točka postaneta 5. in 6. točka.

2. člen

V 7. členu se v prvem odstavku v točki 3. c) za besedami »Evropski centralni banki« črtata vejica in besedilo »Evropskem monetarnem institutu«.

3. člen

V 26. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti iz 69. člena tega zakona, izplačanih za ukrepe kmetijske politike, kot jih določa Uredba Sveta št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21.10.2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES), in sicer za:

- plačila zaradi naravno omejenih možnosti na gorskih območjih in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi, kot jih določa 37. člen Uredbe1698/2005/ES,

- plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22.12.2000, str. 1), kot jih določata 38. in 46. člen Uredbe 1698/2005/ES,

- kmetijsko okoljska plačila, kot jih določa 39. člen Uredbe 1698/2005/ES,

- plačila za dobro počutje živali, kot jih določa 40. člen Uredbe 1698/2005/ES,

- plačila za neproizvodne naložbe, kot jih določa 41. člen Uredbe 1698/2005/ES, in

- gozdarsko-okoljska plačila, kot jih določa 47. člen Uredbe1698/2005/ES .«.

4. člen

V 33. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance.«.

5. člen

V 34. členu se v naslovu in besedilu člena za besedami »Evropski centralni banki« črtata vejica in besedilo »Evropskem monetarnem institutu«.

6. člen

V 37. členu se v drugem odstavku za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,«. Dosedanje 3. do 7. točka postanejo 4. do 8. točka.

7. člen

V 68. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini, določeni v prvem odstavku 59. člena tega zakona, po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.«.

8. člen

V 69. členu se v sedmem odstavku za besedo »tudi« doda besedilo »proizvodnja oljčnega olja iz lastnega pridelka oljk s površin oljčnikov, evidentiranih pri davčnem organu,«.

9. člen

V 100. členu se v drugem odstavku v 1. točki pred podpičjem dodata vejica in besedilo, ki se glasi »vključno z neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi«.

10. člen

V 113. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Rezidentu – čezmejnemu delovnemu migrantu, ki od delodajalca, ki ni rezident Slovenije, prejme dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini, se prizna zmanjšanje davčne osnove od tega dohodka v višini 7.000 eurov letno. Čezmejni delovni migrant je zavezanec, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo.«.

11. člen

V 115. členu se v tretjem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če:

- neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,

- ni zaposlen,

- ne opravlja dejavnosti, in

- nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu tega zakona.».

V četrtem odstavku se za besedo »olajšave« doda besedilo »za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona«.

12. člen

V prvem odstavku 118. člena se besedilo »prvem in drugem odstavku 114. člena« nadomesti z besedilom »petem odstavku 113. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena «.

13. člen

V 120. členu se v prvem, drugem in tretjem odstavku besedilo »prvega in drugega odstavka 114. člena« nadomesti z besedilom »113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena«.

14. člen

V 127. členu se v tretjem odstavku za besedilom »drugega odstavka 112. člena« doda vejica in besedilo »petega odstavka 113. člena«.

15. člen

V 134. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena izračun dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.«.

16. člen

V 136. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta. Za dohodnino iz prvega odstavka tega člena, ki se odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje davek, ki ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov, vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.«.

17. člen

V 139. členu se besedi »davčno osnovo« nadomestita z besedo »dohodnino«.

18. člen

141. člen se spremeni, tako da se glasi:

»141. člen

(polni odbitek)

Ne glede na 137. člen tega zakona lahko rezident od dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodka od prihrankov, ki ga določa Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne 26. 6. 2003, str. 38) in ki je obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005 na podlagi navedene direktive, odšteje znesek ustreznega dela take dohodnine, ki jo je plačal v tej državi. Kadar znesek tako plačane dohodnine v drugi državi članici presega dohodnino, odmerjeno od teh dohodkov po tem zakonu, se razlika rezidentu povrne. Če je bil dohodek od prihrankov rezidenta v drugi državi članici EU obdavčen še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja, se tak odtegljaj ob upoštevanju drugih določb tega poglavja zakona odšteje, preden se odšteje dohodnina, ki je plačana v tej državi na podlagi navedene direktive.«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

19. člen

(uskladitev zneska)

Prva uskladitev zneska zmanjšanja davčne osnove iz petega odstavka 113. člena zakona v skladu s 118. členom zakona se opravi za leto 2010.

20. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2010 dalje, razen petega odstavka 113. člena zakona, ki se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2009.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

S tem členom se status rezidenta razširja tudi na fizične osebe, ki bivajo izven Slovenije zaradi zaposlitve v stalnem predstavništvu RS pri mednarodni organizaciji, kot je to denimo Zveza NATO ali OZN. Poleg tega se status rezidenta razširja tudi na fizične osebe, ki bivajo izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu. Hkrati je z navedenim členom v 6. členu zakona črtano navajanje Evropskega monetarnega instituta, ker ga ni več, saj je njegove naloge prevzela Evropska centralna banka.

K 2. členu

Z navedenim členom je v 7. členu zakona črtano navajanje Evropskega monetarnega instituta, ker ga ni več, saj je njegove naloge prevzela Evropska centralna banka.

K 3. členu

S spremembo druge točke 26. člena se določitev vrste oproščenih plačil neposredno navezuje na plačila za ukrepe kmetijske politike, kot jih določa Uredba Sveta ES 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki opredeljuje naravo in namen posamezne vrste plačil ter pogoje za njihovo pridobitev. Navedena uredba je obvezujoče izhodišče za določitev ukrepov razvoja podeželja v nacionalnih predpisih, ki morajo biti po vsebini, namenu in zahtevah do prejemnikov, skladni z navedeno uredbo Sveta ES. V seznam oproščenih plačil se jasno uvršča tudi plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi (OMD plačila).

K 4. členu

S tem členom se določa oprostitev plačevanja dohodnine za nerezidente Slovenije, ki prejemajo dohodek v obliki obresti na vrednostne papirje, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance.

K 5. členu

Z navedenim členom je v naslovu in besedilu 34. člena zakona črtano navajanje Evropskega monetarnega instituta, ker ga ni več, saj je njegove naloge prevzela Evropska centralna banka.

K 6. členu Z navedenim členom se dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta, uvrščajo med dohodke iz delovnega razmerja.

K 7. členu

Z navedenim členom se spreminja davčna osnova, od katere se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj od dohodkov, ki jih prejmejo izvajalci in športniki nerezidenti, ki nimajo poslovne enote v Sloveniji, in sicer je davčna osnova določena v višini posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini 25 %.

K 8. členu

S predlagano dopolnitvijo se za namene dohodnine kot osnovna kmetijska dejavnost poleg proizvodnje vina določa tudi proizvodnja oljčnega olja (proizvodnja vina in proizvodnja oljčnega olja po standardni klasifikaciji dejavnosti oziroma po predpisih o kmetijstvu namreč nista kmetijski, ampak predelovalni dejavnosti). S tem se za obe vrsti predelovalne dejavnosti omogoča določanje davčne osnove za oceno dohodka iz dejavnosti na podlagi pavšalne ocene dohodka – katastrskega dohodka. Ker veljavni sistem evidentiranja katastrskih kultur ne omogoča evidentiranja oljčnikov kot samostojne katastrske kulture, prav tako pa ne omogoča evidentiranja predelave oljk, se evidentiranje ureja s prijavo teh površin pri davčnem organu.

K 9. členu

Skladno s 1. točko drugega odstavka 100. člena veljavnega ZDoh-2 se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži med drugim tudi ob odsvojitvi kapitala v obliki njegove podaritve zavezančevemu zakoncu ali otroku. S predlagano ureditvijo se odlog davčne obveznosti razširja tudi na odsvojitev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku neodplačno z izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja).

K 10. členu

S tem členom se uvaja posebna osebna olajšava za rezidente - čezmejne delovne migrante, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije. Navedena olajšava je določena v obliki zmanjšanja davčne osnove od navedenega dohodka iz delovnega razmerja in na ravni leta 2009 znaša 7.000 evrov. Čezmejni delovni migrant je rezident, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo.

K 11. členu

Z navedenim členom so spremenjeni pogoji za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega polnoletnega šolajočega se otroka, in sicer tako da se tudi pri tej kategoriji vzdrževanih družinskih članov uvaja dohodkovna meja, ki je merilo za presojo, ali se šolajoči se polnoletni otrok lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana, kot sicer velja tudi za druge kategorije vzdrževanih družinskih članov, s to izjemo, da se med lastne dohodke za preživljanje ne štejejo oziroma se ne upoštevajo družinska pokojnina, dohodek od študentskega dela, štipendije in dohodki otroka oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu zakona (npr. otroški dodatki, preživnine). To pomeni, da se bodo pri ugotavljanju upravičenosti do navedene olajšave upoštevali vsi drugi lastni dohodki za preživljanje polnoletnega šolajočega se otroka, razen prej navedenih. Če seštevek teh lastnih dohodkov ne bo presegal zneska olajšave, ki velja za druge vzdrževane družinske člane, se bo polnoletni šolajoči se otrok lahko štel za vzdrževanega družinskega člana

K 12. členu

S tem členom je določeno, da se vsakoletna uskladitev olajšav skladno s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin opravi tudi pri novi posebni osebni olajšavi za rezidente-čezmejne delovne migrante, ki na podlagi zaposlitve pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije, dosežejo dohodek iz delovnega razmerja za delo, opravljeno v tujini.

K 13. členu

S tem členom so med olajšave, ki se upoštevajo pri povprečenju, dodane tudi posebne osebne olajšave.

K 14. členu

S tem členom je pri akontaciji dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, ki ga izplača glavni delodajalec določeno, da se bo pri njenem izračunu upoštevala tudi nova posebna osebna olajšava, ki jo lahko uveljavlja rezident- čezmejni delovni migrant, ki na podlagi zaposlitve pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije, doseže dohodek iz delovnega razmerja za delo, opravljeno v tujini.

K 15. členu

S tem členom se določa, da se dohodnina od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, plačuje na podlagi napovedi in ne z davčnim odtegljajem.

K 16. členu

S tem členom se pri metodi odprave dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta z virom izven Slovenije, ki je v obliki odbitka dohodnine, dodaja določba, po kateri se za tuje dohodke, to je dohodke z virom izven Slovenije, štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta, saj te dohodke po novi ureditvi izplačuje Evropski parlament. Od navedenih dohodkov se plačuje davek Evropski skupnosti. Navedeni davek se po predlagani rešitvi šteje za odbitek dohodnine, odmerjene po tem zakonu. To pomeni, da se od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje znesek davka, plačanega Evropski skupnosti, od dohodka, prejetega v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta.

K 17. členu

Gre za redakcijski popravek, ki je nujen zaradi uskladitve z vsebino podobne določbe v 65. členu zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

K 18. členu

S spremembo se jasneje določa, kar je določeno v tretjem odstavku 14. člena Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in sicer da se v primeru, ko je v drugi državi članici dohodek od prihrankov rezidenta Slovenije obdavčen še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja, tak odtegljaj ob upoštevanju drugih določb tega poglavja zakona (tj. določbe IX. poglavja – Odprava dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta z virom izven Slovenije) odšteje, preden se odšteje dohodnina, ki je plačana v tej državi na podlagi navedene direktive. Z določbo se torej določa vrstni red, po katerem se odšteje v drugi državi članici plačani davek.

K 19. členu

S tem členom je določeno, da se prva uskladitev zneska posebne osebne olajšave za rezidentačezmejnega delovnega migranta, ki na podlagi zaposlitve pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije, doseže dohodek iz delovnega razmerja za delo, opravljeno v tujini, opravi za leto 2010.

K 20. členu

S tem členom je določeno, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2010, razen določbe petega odstavka 113. člena zakona, ki uvaja posebno osebno olajšavo za rezidente - čezmejne delovne migrante, ki na podlagi zaposlitve pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije, dosežejo dohodek iz delovnega razmerja za delo, ki se izvaja v tujini. Navedena določba se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2009.

IV. ČLENI ZAKONA O DOHODNINI, KI SE SPREMINJAJO

6. člen

(rezident)

Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;

2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;

3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:

a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;

b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;

c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;

4. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali

5. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

7. člen

(nerezident)

(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;

2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;

3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:

a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;

b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;

c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;

4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,

b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,

c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in

d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;

5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.

(2) O izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno potrdilo.

26. člen

(dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo)

Dohodnine se ne plača od:

1. prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov, ki jih pridobijo člani kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi 71. člena tega zakona, v višini in pod pogoji, ki jih določi minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;

2. dohodkov iz naslova kmetijsko okoljskih in gozdno okoljskih plačil, plačil v okviru Natura 2000 in plačil, vezanih na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, plačil za dobro počutje živali ter podpor za neproizvodne naložbe, v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;

3. plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, pridobljenih v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot je določena v 69. členu tega zakona in v zvezi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, za katero se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega zakona;

4. izplačil na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;

5. denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;

6. dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona, ki se ne šteje kot dohodek iz te dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu, kot je določeno z drugim odstavkom 69. člena tega zakona;

7. plačil za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Farm Accountancy Data Network - FADN), ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;

8. dohodka kmečkega gospodinjstva od uporabe do 40 čebeljih panjev. Oprostitev se prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva.

33. člen

(dohodki nerezidentov)

(1) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po 13. ali 14. členu tega zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni lastniški delež je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima ali je imel v kateremkoli času v preteklih petih letih pred odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno preko povezanih oseb, vsaj 10% delež glasovalnih pravic ali vsaj 10% delež v kapitalu oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe.

(2) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, fizična oseba, ki je rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od dohodka od prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v skladu z določbami poglavja, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti v zakonu, ki ureja davčni postopek – če je upravičeni lastnik navedenega dohodka.

(3) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji, če ga prejme oseba, ki se v skladu s 1. do 3. točko prvega odstavka 7. člena tega zakona šteje za nerezidenta.

(4) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti - razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika - ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

1. prejemnik dohodka je nerezident,

2. dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12 mesecev in

3. ne gre za dohodke, od katerih se v skladu s prvim in drugim odstavkom 68. člena tega zakona obračunava davčni odtegljaj.

34. člen

(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

37. člen

(dohodek iz delovnega razmerja)

(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,

3. povračilo stroškov v zvezi z delom,

4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,

6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,

7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:

1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,

2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,

3. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,

4. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,

5. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,

6. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,

7. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.

68. člen

(davčni odtegljaj)

(1) Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davčni odtegljaj izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3) Davčni odtegljaj se ne izračunava, odteguje in plačuje, če zavezanec, rezident ali nerezident, ki ima poslovno enoto v Sloveniji, izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.

(4) Davčni odtegljaj se odšteje od akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, odmerjene za davčno leto v skladu s prvim odstavkom 128. člena tega zakona.

(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega zakona.

69. člen

(splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.

(2) Kmečko gospodinjstvo po tem zakonu je fizična oseba ali skupnost več fizičnih oseb, za katere se po določbah tega poglavja šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, niso najeta delovna sila, imajo na dan 30. junija v davčnem letu skupno stalno ali začasno prebivališče in so prijavljeni kot eno gospodinjstvo (v nadaljnjem besedilu: člani gospodinjstva), ki se mu na ta dan določi skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kot:

1. dohodek od uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, kadar imajo člani gospodinjstva skupaj v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da skupni katastrski dohodek članov gospodinjstva presega 200 eurov;

2. dohodek od uporabe čebeljih panjev, kadar imajo člani gospodinjstva skupaj v uporabi več kot 40 čebeljih panjev.

(3) Kot skupni katastrski dohodek se šteje katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč ter večkratnik katastrskega dohodka, upoštevanega pri določanju davčne osnove za proizvodnjo vina.

(4) Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in zelišč.

(6) Ne glede na peti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje intenzivna pridelava vrtnin in zelišč na prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt. Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu.

(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin vinogradov, evidentiranih pri davčnem organu, in čebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov.

(8) Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi drugega pravnega naslova.

(9) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča.

(10) Šteje se, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi fizična oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, evidentirana v registru čebelnjakov.

100. člen

(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)

(1) Kadar zavezanec odsvoji kapital na način, določen v drugem odstavku tega člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku odsvojitve ne ugotavlja.

(2) Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži pri naslednjih odsvojitvah kapitala:

1. podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku;

2. zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;

3. zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali rezident druge države članice EU, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med podskladi.

(3) O tem ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4) Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala, pridobljenega z zamenjavo iz 2. ali 3. točke drugega odstavka tega člena.

(5) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot čas pridobitve s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:

1. v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo – datum, ko je darovalec pridobil kapital;

2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah – datum, ko so bili zamenjani deleži pridobljeni;

3. v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – datum, ko so bili prvi zamenjani investicijski kuponi pridobljeni.

(6) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot nabavna vrednost s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:

1. v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo - nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil darovalec;

2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah - nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove pridobitve;

3. v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove pridobitve.

(7) Za otroka po tem členu se šteje lasten otrok, posvojenec in pastorek.

113. člen

(posebna osebna olajšava)

(1) Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

(2) Rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, se pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

(3) Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

(4) Rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, se pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 % prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

115. člen

(vzdrževani družinski člani)

(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18. leta starosti.

(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in - razen družinske pokojnine ter dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja - nima dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.

(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.

(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena, se otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.

(8) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.

(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

(10) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje otrok, kot je določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

(11) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba, ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.

118. člen

(uskladitev olajšav)

(1) Zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem in drugemu odstavku 112. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena ter v prvem odstavku 117. člena tega zakona, se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

(2) Zneske iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.

120. člen

(povprečenje)

(1) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: dohodek iz preteklih let), dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let - po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca (v nadaljnjem besedilu: povprečna stopnja). Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega zakona, ki se zmanjša za 80% davčne osnove od dohodka iz preteklih let ter za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega zakona.

(2) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena - po posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega zakona, v katero se všteva le sorazmerni del davčne osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami, od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, ter zmanjša za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega zakona. Sorazmerni del dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena se ugotovi tako, da se ta dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.

(3) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je prejel dohodek iz oddajanje premoženja v najem iz 75. člena tega zakona kot nadomestilo za služnost ali zaradi nemožnosti uporabe premoženja, ki se izplača za več let (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: večletni dohodek), dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi večletni dohodek - po posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega zakona, ki se zmanjša za 80% davčne osnove od večletnega dohodka ter za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega zakona.

127. člen

(akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve)

(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna in plača od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 41. do 45. člena tega zakona.

(2) Od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), in od pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, se akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta.

(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva 1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva tudi 1/12 zneska olajšave iz drugega odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz drugega odstavka 111. člena tega zakona oziroma 1/12 zneska olajšave iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva olajšava iz drugega oziroma tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem obvesti glavnega delodajalca. Pri izračunu akontacije dohodnine od pokojnine, določene v drugem odstavku tega člena, se upošteva tudi olajšava iz tretjega odstavka 112. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih prejemajo delovni invalidi po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih za mesečno obdobje izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se upošteva tudi olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.

(4) Če se dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnina, ki se nanašata na mesečno obdobje, izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.

(5) Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.

(6) Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25% od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku tega člena.

(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, se izračun akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06), ki ju za mesečno obdobje izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, opravi v skladu s šestim odstavkom tega člena, če prejemnik navedenega dohodka hkrati prejema tudi plačo oziroma nadomestilo plače. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.

(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena, se lahko akontacija dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06), izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.

(9) Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega in petega odstavka 41. člena tega zakona po stopnji 25%.

(10) Ne glede na deveti odstavek tega člena se akontacija dohodnine od dohodka verskega delavca ne plača, če se izračunava od dohodka, ki je enak znesku, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji.

(11) Ne glede na deveti odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov.

134. člen

(izračun in plačilo dohodnine od obresti in dividend)

(1) Dohodnina od obresti in dividend se izračuna in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2) Izračun dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmero dohodnine. Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka, kot je določen v tretjem odstavku 125. člena tega zakona. Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.

(3) Plačilo dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmere dohodnine. Plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.

(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, se dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, izračuna in plača na letni ravni.

136. člen

(odbitek dohodnine)

(1) Rezident lahko od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem besedilu: odbitek), ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.

(2) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo dohodki, ki se v skladu z določbami iz

II.2. poglavja tega zakona ne morejo šteti za dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.

(3) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, ki imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona, a so obdavčeni tudi v drugi državi, če Slovenija s to državo nima sklenjene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.

139. člen

(sprememba odbitka)

Če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati davčno osnovo za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba upoštevala.

141. člen

(polni odbitek)

Ne glede na 137. člen tega zakona, lahko rezident od dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodka od prihrankov, ki ga določa Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne 26. 6. 2003, str. 38) in, ki je obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine, ki jo je plačal v tej državi. Kadar znesek plačane dohodnine v drugi državi članici presega dohodnino, odmerjeno od teh dohodkov po tem zakonu, se razlika rezidentu povrne.


Opomba 1:

Viri:

- Europe – Individual Taxation, Country Analyses (on-line database), IBFD, julij – avgust 2009.

- Taxation of Agriculture in Europe, European Federation of Agricultural Consultancy (EFAC), 2000.

- Taxation of Agriculture in selected countires, Norwegian Agricultural Economic Research Institute (NILF), 2002.

Ključne besede:
ZDoh-2F

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:21:14:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

Najnovejši članki:

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

19.8.2019 14:53:10:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s »popoldanskim s.p.«

19.8.2019 14:51:42:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z varčevanjem za dodatno pokojnino

19.8.2019 14:50:52:
Odgovor na poslansko v zvezi s propadanjem obrti in podjetništva pri menjavi generacij

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT