Pojasnilo DURS, št. 4210-136/2009-2, 30. 7. 2009

Zavezanec sprašuje, kako je z dodeljevanjem rezidentskih statusov pri delavcih iz Bosne in Hercegovine, ki so zaposleni pri slovenskem delodajalcu kot vozniki v mednarodnem cestnem prometu in imajo v Sloveniji ves čas prijavljeno tudi začasno bivališče. Po mnenju zavezanca ti delavci izpolnjujejo pogoj za status rezidenta Slovenije v skladu z 6. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2, saj so v Sloveniji zaposleni (oziroma imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče) več kot 183 dni v davčnem letu.

V nadaljevanju odgovarjamo:

Fizična oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Kadar se določeno fizično osebo lahko opredeli za rezidenta Slovenije zgolj na podlagi kriterija prisotnosti v Sloveniji več kot 183 dni v davčnem letu, je za določitev statusa slovenskega rezidenta pomembno, da takšna oseba v Sloveniji tudi dejansko prebiva več kot 183 dni v letu, za katerega se rezidentski status ugotavlja.

Kriteriji za določanje rezidentskega statusa iz 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09; v nadaljevanju: ZDoh-2) so enakovredni, zato lahko tuja fizična oseba pridobi status slovenskega rezidenta, če izpolnjuje kateregakoli izmed teh kriterijev (ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno več kot 183 dni).

Fizične osebe si svoj rezidentski status v Sloveniji urejajo z vložitvijo vloge za ugotavljanje rezidentskega statusa pri pristojnem davčnem organu, kateri priložijo izpolnjen vprašalnik za ugotavljanje rezidentskega statusa »Prihod v RS« oziroma »Odhod iz RS«.

Praviloma tuje fizične osebe v Sloveniji nimajo uradno prijavljenega stalnega prebivališča, ampak le začasno prebivališče, zato se lahko štejejo za slovenske rezidente šele od trenutka, ko se njihovo središče osebnih in ekonomskih interesov prenese v Slovenijo oziroma od trenutka, ko so v kateremkoli času v davčnem letu v Sloveniji prisotne skupno več kot 183 dni.

Največkrat tuje fizične osebe, ki se želijo kvalificirati za rezidente Slovenije, izpolnjujejo zgolj pogoj skupne prisotnosti v Sloveniji skupno več kot 183 dni v določenem davčnem letu (s prekinitvami ali neprekinjeno). Oseba velja za rezidenta Slovenije od trenutka v davčnem letu, ko je prvič navzoča v Sloveniji. V dneve navzočnosti v Sloveniji se vštevajo dnevi navzočnosti v Sloveniji ob koncu dneva. Tako se v dneve navzočnosti vštevajo dan prihoda in vsi drugi dnevi, ki jih oseba v celoti preživi v Sloveniji, vključno s sobotami in nedeljami, z državnimi prazniki in s počitnicami.

Davčni organ v postopku ugotavljanja rezidentskega statusa tuje fizične osebe presoja, ali se izkazani status posameznika sklada z dejanskim stanjem. Če tuje fizične osebe izpolnjujejo pogoj skupne prisotnosti v Sloveniji več kot 183 dni v določenem davčnem letu le formalno, kar pomeni, da imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče le formalno, t.j. zaradi pridobitve delovnega dovoljenja oziroma zaposlitve pri slovenskem delodajalcu, dejansko pa ne prebivajo v Sloveniji, se takšne osebe opredeli za nerezidente Slovenije.

V teh primerih namreč podatki o prijavi začasnega bivanja v Sloveniji ne odražajo dejanskega stanja.

Iz navedenega izhaja, da se tuje fizične osebe, ki so v rednem delovnem razmerju pri slovenskem delodajalcu, ne morejo šteti za slovenske rezidente, če gre za:

• dnevne delovne migrante (to so osebe iz sosednjih državah, ki se dnevno vozijo na delo v Slovenijo in se dnevno vračajo domov),
• tuje fizične osebe, ki svoje delo pretežno (več kot 183 dni v davčnem letu) opravljajo v tujini. Tukaj gre predvsem za tuje delavce, ki so s strani slovenskega delodajalca napoteni na delo v tujino ter tujce, katerih narava dela je takšna, da se v pretežni meri opravlja v tujini (npr. avtoprevozniki v mednarodnem cestnem prometu).