Pojasnilo DURS, št. 447-64/2003 01 510, z dne 19. 1. 2003

Po Zakonu o gostinstvu lahko gostinska podjetja, ki z malico oskrbujejo druga velika in srednja podjetja, delavcem poleg že pripravljenih obrokov ponudijo tudi mlečne izdelke, kot so: jogurt, kisla smetana in razna peciva. Poglejmo, kako je v tem primeru obdavčena že pripravljena in servirana hrana.

Zakon o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 do 67/02), v nadaljevanju ZDDV, v 24. členu določa, da se DDV obračunava in plačuje po stopnji 20 % od vsakega prometa blaga, storitev in uvoza blaga, razen od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je s tem zakonom določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV, ter od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja stopnja DDV.

V skladu s prvo točko 25. člena ZDDV pa se po nižji, 8,5-odstotni davčni stopnji obračunava in plačuje DDV tudi od hrane (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali, živih živali, semen, rastlin in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane, izdelkov, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek, ter od priprave jedi.

Na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 79/02 in 114/02), v nadaljevanju pravilnik, se med izdelke (blago) iz prve točke 25. člena ZDDV uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali ter kmetijski pridelki, ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in se uvrščajo v oznake kombinirane nomenklature, navedene v omenjenem členu pravilnika.

Pravilnik tudi določa, da priprava jedi iz prve točke 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.

Iz navedenega izhaja, da so, poleg priprave in strežbe jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost, po nižji stopnji obdavčeni še izdelki (blago), ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali in so zajeti z oznakami kombinirane nomenklature, ki so navedene v 40. členu pravilnika.

V skladu z Zakonom o gostinstvu (Ur. l. RS, št. 1/95 do 110/02), v nadaljevanju ZGos, lahko gostinec po spremembi navedenega zakona v letu 1999 brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna. Kot primere teh izdelkov ZGos navaja: tobačne izdelke, spominke, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd. Na obdavčitev navedenih izdelkov z DDV spremenjena določba ZGos ne vpliva, saj za obdavčitev po ZDDV ni bistvena registracija neke dejavnosti, pač pa dejansko opravljen promet blaga ali storitev.

Pri prometu z izdelki, ki so navedeni v 40. členu pravilnika, ni razloga, da bi moral gostinec uporabiti splošno davčno stopnjo, medtem ko je trgovcu pri prodaji enakega izdelka dovoljena uporaba nižje stopnje. Tako pri prometu blaga (izdelkov), ki ga opravijo različne osebe, tudi ne pride do različnega obdavčenja.

Če pa določenega prometa blaga ali storitev ni mogoče uvrstiti niti med pripravo jedi niti med izdelke iz prve točke 25. člena ZDDV, podlage za uporabo nižje davčne stopnje ni.

V skladu s 66. členom ZDDV se za razvrstitev izdelkov po tem zakonu uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife. Pri določanju pravilne davčne stopnje v primeru obdavčitve jogurtov, slaščic, slanih palčk, kornetov in podobnih artiklov v originalni embalaži, kjer sicer res ne gre za pripravo jedi, pač pa za promet z blagom, ki ga je možno razvrstiti v skladu s kombinirano nomenklaturo carinske tarife in ga najdemo med izdelki prve točke 25. člena ZDDV, tako pridemo do zaključka, da je uporaba nižje davčne stopnje dopustna in edina pravilna. Če pa katerikoli od navedenih izdelkov ni prodan v originalni embalaži, ampak odpakiran in postrežen, se to šteje za pripravo jedi v gostinstvu, kar ponovno pomeni uporabo nižje davčne stopnje pri obdavčitvi z DDV.

"Kava z mlekom" je napitek, obdavčen po stopnji 20 %. V gostinstvu kot storitveni dejavnosti je torej priprava in strežba jedi obdavčena po 8,5- odstotni davčni stopnji, medtem ko je nudenje pijače (tako alkoholne kot brezalkoholne) obdavčeno po stopnji 20 %. Pripravljena kava (čaj, kakav ipd.) so napitki, in so ne glede na to, ali jim je dodano mleko, smetana ipd., še vedno napitki in zato obdavčeni z 20-odstotnim DDV. Gostinec, ki zaračuna npr. "kavo s smetano", pri čemer cena vključuje stroške za kavo, mleko, sladkor (kot tudi vse druge sestavine), na računu izkaže ceno za "kavo s smetano". Davčna osnova za DDV pa je v skladu z 21. členom ZDDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca za opravljen promet blaga oziroma storitve (vse, kar predstavlja plačilo za npr. "kavo s smetano"). Hkrati pa opozarjamo, da pri obdavčitvi določenega prometa blaga ali storitve ni pomembno, po kakšni stopnji je bilo določeno blago obdavčeno pri nabavi (vstopni DDV), temveč je pomembno, kakšen promet blaga ali storitev opravi davčni zavezanec (npr. gostinska storitev, prodaja izdelka v originalni embalaži).