Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.7.2009 15:47:47

Kaj morate vedeti o Zakonu o delnem povračilu nadomestila plače?

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Kaj morate vedeti o Zakonu o delnem povračilu nadomestila plače? Racunovodja.com

V začetku junija 2009 je bil objavljen in začel veljati Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (Ur. l. RS, št. 42/2009; v nadaljevanju ZDPNP). Zakon predstavlja enega izmed ukrepov, s katerimi želi država zmanjšati priliv delavcev v odprto brezposelnost ter delodajalcem omogočiti, da tudi v primeru znatnega upada naročil z zmanjšanjem stroškov ohranijo delavce, v katere so vlagali in jih usposobili za specifične delovne procese. Poleg kratkoročne naravnanosti meri zakon še na postopen dvig ravni usposobljenosti zaposlenih in s tem povečano osebno konkurenčnost ter povečano konkurenčnost podjetij, ki te delavce zaposlujejo.

V ta namen ZDPNP uvaja institut začasnega čakanja na delo, v katerega delodajalec v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela po pogodbi o zaposlitvi vključi največ polovico delavcev. Vsebinsko gre za okoliščine, ki jih predvideva tudi Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) v prvem odstavku 137. člena. Pa vendar je med navedenima možnostma delodajalca bistvena razlika: pri nezmožnosti zagotavljanja dela v skladu z ZDR je dolžan delodajalec delavcu za čas, ko mu ne more zagotavljati dela, izplačevati nadomestilo v višini povprečne plače v zadnjih treh mesecih, v primeru napotitve na začasno čakanje na delo pa le 85 odstotkov osnove, pri čemer 50 % osnove izplača v breme države, le 35 % pa v lastno breme.

Za razliko od izvajanja ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa je postopek pri napotitvi delavcev na začasno čakanje bistveno bolj preprost. Naj spomnimo, da mora delodajalec v primeru uvedbe 36-urnega polnega delovnega časa najprej spremeniti kolektivno pogodbo v delu, ki določa trajanje polnega delovnega časa, oziroma takšno pogodbo šele sprejeti, nato pa mora še z vsakim delavcem skleniti aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, s katerim uredi delovni čas in navadno tudi plačilo za delo.

Pri vključitvi v ukrep napotitve delavcev na začasno čakanje delodajalec delavce le obvesti o napotitvi na čakanje, pogodbe o zaposlitvi pa ni potrebno v ničemer spreminjati. Enako velja tudi za kolektivno pogodbo, saj se v njeno materijo v ničemer ne posega.

Več o tem, katere delavce sme delodajalec vključiti v ukrep, nenastanku odpovednega razloga, predstavitvi ukrepa zaposlenim, pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev in pregledu potrebnih aktivnosti delodajalca smo predstavili v e-seminarju Kaj morate vedeti o Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač?

Ključne besede:
začasno čakanje na delo
Zakon o delnem povračilu nadomestila plače
ZDPNP
čakanje
nadomestilo plače
povračilo nadomestila plače
usposabljanje delavcev na začasnem čakanju na delo

Zadnji članki iz rubrike:

7.7.2020 13:30:34:
Poročilo o gibanju plač za april 2020

6.7.2020 15:52:52:
Podatki za obračun plač za junij 2020

1.7.2020 14:21:28:
Oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo

1.7.2020 10:29:02:
Delodajalec je dolžan izplačati regres najmanj v višini minimalne plače do 1. julija

29.6.2020 16:31:02:
Razporejanje skrajšanega delovnega časa

Najnovejši članki:

8.7.2020 13:46:39:
Poračun regresa za javni sektor za leto 2020

7.7.2020 13:27:34:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, maj 2020

7.7.2020 13:22:52:
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. julija 2020

7.7.2020 13:10:47:
Odpisi, odlogi in obročno plačevanje davkov po 20. 6. 2020

3.7.2020 14:45:41:
Koledar poročanja - julij 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT