Vlada je na seji 4. junija 2009 sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov.

Državni svet Republike Slovenije je Vladi Republike Slovenije posredoval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana, v katerem le-ta sprašuje, katere vladne službe, urade, sklade in podobne ustanove namera vlada ukiniti. Državni svetnik namreč ugotavlja, da ob napovedovanju vladnih varčevalnih ukrepov ter racionalizacije v javnem sektorju vlada hkrati napoveduje ustanovitev novega vladnega urada za podnebne spremembe. Hkrati državni svetnik ugotavlja, da obstaja množica vladnih služb in ustanov, izmed katerih bi bilo možno določene ukiniti, saj je potrebno za njihovo delovanje plačevati najemnine v večjem obsegu, kot znašajo prihranki v predvidenih varčevalnih ukrepih, prav tako pa državni svetnik ugotavlja, da se glede teh služb pojavljajo neusklajeni podatki na spletnih straneh.

Vlada v odgovoru uvodoma pojasnjuje nekaj dejstev glede organiziranosti in delovanja organov državne uprave kot tudi glede javnega sektorja, saj je po njenem mnenju to bistveno za nadaljnje usmeritve in ukrepe na področju racionalizacije javnega sektorja.

Ko govorimo o javnem sektorju, je treba upoštevati njegov obseg oziroma subjekte, ki ga sestavljajo. Vlada predlaga, da se pri opredeljevanju obsega javnega sektorja upoštevajo določbe tako Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-upb3 in 65/08) kot tudi določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. št. 95/07-UPB, 17/08, 57/08, 80/08), ki v 1. oziroma v 2. členu enako določata javni sektor, in sicer v skladu s tem javni sektor sestavljajo:

• državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti,
• javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi in
• druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Vlada pojasnjuje tudi, da državno upravo sestavljajo ministrstva, vladne službe, organi v sestavi ter upravne enote, medtem ko so v prilogi navedene tudi notranje organizacijske enote generalnega sekretariata vlade, ki je samo ena izmed vladnih služb. Prav tako so navedena tudi delovna telesa vlade (oba odbora ter komisija za administrativne zadeve in imenovanja) ter delovne skupine in sveti. Vlada pojasnjuje, da so notranje organizacijske enote tako vladnih služb kot ostalih organov državne uprave del notranje organiziranosti organa, kar predlaga predstojnik organa za zagotovitev ustrezne organizacije dela, delovna telesa, delovne skupine in sveti pa so metode dela, kjer sodelujejo funkcionarji in javni uslužbenci ter tudi zunanji strokovnjaki s svojimi znanji, pri čemer javni uslužbenci sodelujejo v okviru svojih rednih delovnih obveznosti in tak način dela poteka znotraj sprejetih kadrovskih in finančnih načrtov in ne pomeni posega v organizacijsko strukturo državne uprave.

V okviru prizadevanj za blažitev posledic finančne in ekonomske krize je vlada med ostalimi sprejela tudi izhodišča in ukrepe, ki se nanašajo na racionalizacijo in optimizacijo poslovanja celotnega javnega sektorja. Vlada se namreč zaveda, da enostranske odločitve o ukinjanju določenih organizacijskih enot v državni upravi kot tudi morebitno ukinjanje določenih subjektov v javnem sektorju samo po sebi ne bo prispevalo k racionalizaciji in manjšemu obsegu potrebnih sredstev. Treba se je namreč zavedati, da je kljub potrebam po organizacijski racionalnosti nujno potrebno še naprej zagotavljati izvajanje temeljnih dejavnosti države in vseh storitev, ki jih zagotavljajo javne službe za državljane in druge uporabnike. Zato je vlada že okviru paketa varčevalnih ukrepov dne 19.2.2009 sprejela tudi ukrepe, ki se nanašajo na optimizacijo organiziranosti in delovanja javnega sektorja, ki jih je podrobneje dopolnila s sklepi in izhodišči ter načrtom ukrepov številka: 41004-1/2009/2 z dne 23.4.2009, s katerimi je pristojnim organom in službam naložila, da proučijo in preverijo pravne podlage, organiziranost, vsebino dela ter ostale okoliščine, pomembne za delovanje subjektov javnega sektorja, ter ob upoštevanju usmeritev po racionalni rabi javnih sredstev ob hkratnem zagotavljanju učinkovitega in k uporabnikom usmerjenega izvajanja javnih nalog predlagajo spremembe predvsem na organizacijskem področju. Navedeni ukrepi se nanašajo na naslednja področja:

• proučitev organiziranosti javnega sektorja glede na število oseb javnega prava ter glede na notranjo organiziranost ter proučitev standardov in normativov in na podlagi ugotovitev priprav sprememb potrebnih predpisov za optimizacijo organizacijske strukture in delovanja javnega sektorja,
• proučitev organiziranosti organov državne uprave ter priprava spremenjenih standardov in pravil za oblikovanje notranjih organizacijskih enot, položajev ter števila in strukture delovnih mest,
• proučitev organiziranosti pravosodnega sistema ter priprava potrebnih sprememb zakonov in drugih predpisov za uveljavitev racionalnejše organiziranosti.

Upoštevaje navedene usmeritve in ukrepe vlada ne more enoznačno odgovoriti na vprašanje, katere vladne službe, urade, sklade in podobno namerava ukiniti, saj bi ukinitev brez predhodne vsebinske analize lahko povzročila več negativnih posledic kot koristi. Ne glede na to pa je vlada že pripravila prva izhodišča glede racionalizacije organizacijske strukture tako vladnih služb, ki so samostojni organi državne uprave kot tudi glede racionalizacije notranje organizacijske strukture, za kar bodo v uredbi vlade, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest določeni standardi glede oblikovanja notranjih organizacijskih enot, položajev ter števila in zahtevnosti delovnih mest.

Glede napovedi predsednika vlade o pričetku delovanja novega urada za podnebne spremembe pa vlada pojasnjuje, da gre za reševanje zelo pomembnega vprašanja, ki ni samo strokovne, ampak tudi etične narave. Problematika podnebnih sprememb namreč postaja pomemben del oblikovanja javnih politik, še posebej na vladni in zakonodajni ravni. Marca 2007 je namreč Evropski svet predsednikov držav in vlad sprejel cilj, da se mora preprečiti dvig povprečne globalne temperature za več kot 2° C glede na predindustrijsko obdobje. Decembra 2008 je bil na ravni EU sprejet Podnebno-energetski zakonodajni paket (EU Climate-energy legislative package) do leta 2020, ki bo tudi za Slovenijo pomenil pomembne spremembe pri oblikovanju energetske, okoljske, kmetijske, prometne in nekaterih drugih politik. V skladu z usmeritvami Strategije o prilagajanju podnebnih politik, sprejete v začetku aprila,, naj bi države članice EU v roku dveh do treh let pripravile in sprejele nacionalne strategije za prilagajanje. V zvezi s podnebnimi spremembami je treba čim prej spoznati, da ne gre za klasično okoljsko vprašanje, temveč da je podnebna politika skupni imenovalec za zavestno vodeno in spodbujevalno politiko smotrnega izkoriščanja surovin ter zmanjševanja rabe energije (še posebej pa iskanje energentov z nizkimi izpusti toplogrednih plinov in novih gospodarskih ter tehnološke priložnosti v prehodu na nizko ogljično družbo), kar se mora odraziti tudi v vladnih politikah ter prispevati blaženju podnebnih sprememb. To pa je področje, ki se ne nanaša samo na okoljski resor, ampak tudi na energetiko, gospodarstvo, kmetijstvo, promet, zdravje in obrambo, zaradi česar je smiselno oblikovati urad kot vladno službo, katere naloge bodo usmerjene zlasti na področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, predvsem s pomočjo varčne in učinkovite rabe energije v gospodarstvu, kmetijstvu, gospodinjstvih, storitvah in prometu. Nujno potreben bo tudi prehod na večjo rabo obnovljivih virov energije in smotrno rabo surovin, prehod k čim večji rabi tehnologij z visoko energijsko učinkovitostjo in posledično nizko porabo fosilnih goriv ali tehnologij, ki v celoti temeljijo na obnovljivih energetskih virih, prav tako pa bo treba čim več aktivnosti usmeriti na zmanjševanje posledic že delujočih podnebnih sprememb, umeščanje podnebne politike v splošne razvojne politike (gospodarskega razvoja in zaposlovanja, davčno politiko, regionalnega razvoja itd.) ter socialno politiko (zmanjševanje energijske revščine) in upravljanja z državnim premoženjem.

Če bi Urad za podnebje bil ustanovljen, bi torej usklajeval in zagovarjal slovenske interese, ob upoštevanju etičnih dimenzij problema, znotraj enotne harmonizirane politike podnebnih sprememb na ravni EU in v okviru Združenih narodov (okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah - United Nations Framework Convention on Climate Change - UNFCCC) in drugih mednarodnih konvencij ter protokolov. Take odločitve pa ne morejo biti v pristojnosti posameznega resorja, saj so ključne za gospodarstvo in blaginjo nasploh. Upoštevaje navedeno vlada ocenjuje, da bi bila ustanovitev urada za podnebne spremembe sicer vsebinsko utemeljena, vendar pa zaradi številnih odprtih vprašanj dokončna odločitev še ni sprejeta.

Vir: UVI