Vprašanje:

Ali lahko delno povračilo nadomestila plače koristijo tudi družbeniki gospodarskih družb? Ali se lahko delno povračilo plače koristi tudi v primeru, če gre za d.o.o., v katerem so vsi zaposleni tudi solastniki podjetja? Na primer solastnik direktor je zavarovan z šifro 40, drugi zaposleni solastnik pa z šifro 01, oba pa imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in si izplačujeta plačo. Ali se lahko vključi zaposlen lastnik v enoosebni družbi? Kako je pri samostojnih podjetnikih?

Mnenje Zavoda za zaposlovanje:

Zakon o delovnem povračilu nadomestila plač (Uradni list RS, št. 42/09; v nadaljnjem besedilu:ZDPNP) v 2. členu določa, da lahko pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcev na začasnem čakanju na delo in povračilo stroškov usposabljanja uveljavi gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga oziroma fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja ( v nadaljnjem besedilu: ZDR).

Iz navedenega besedila zakona izhaja, da mora delodajalec za uveljavitev pravice izpolniti dva (kumulativno določena) pogoja, in sicer:

• da opravlja dejavnosti v eni od navedenih pravnoorganizacijskih oblik in
• da zaposluje delavce v skladu z ZDR

Primeri delodajalcev, na katere se nanaša vprašanje, nedvomno izpolnjujejo pogoj glede pravnoorganizacijske oblike opravljanja dejavnosti. Izpolnjevanje drugega pogoja ( ki logično izhaja iz določb ZDPNP, da se pravica delodajalca nanaša na povračilo izplačanega nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju) pa je pri vsakem od opisanih primerov odvisno od ugotovitve, ali zaposlujejo delavce po ZDR.

Odgovor na to dajejo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja (ZDR) in zakona, ki ureja gospodarske družbe (ZGD).

Zavod za zaposlovanje ni pristojen za razlago teh predpisov, zato vam v zvezi z vašim vprašanjem lahko posredujemo le naše mnenje.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da je delavec vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, delodajalec pa je pravna ali fizična oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi (5.člen). S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje (9.člen) . ZDR definira delovno razmerje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (4. člen).

Pri ustanovitelju gospodarske družbe, ki družbo tudi osebno vodi, zaradi pomanjkanja navedenih predpostavk , s katerimi ZDR določajo vsebino delovnega razmerja, ni mogoče govoriti o obstoju delovnega razmerja (ne glede na morebitno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, katere sklenitev v opisanem primeru sicer ne ZDR ne Zakon o gospodarskih družbah izrecno ne izključujeta).

Delovno razmerje kot delodajalec sklene pravna oseba po zastopniku. Dolžnosti delodajalca – zagotavljanje dela in pogojev dela, varnosti in zdravja pri delu, plačila za delo, organiziranje delovnega procesa, nadzorovanje dela in dajanje navodil za delo – lahko opravlja pravna oseba po poslovodni osebi, ki je lahko le fizična oseba. Dolžnosti delodajalca tako ne more opravljati oseba, ki je pooblaščena le za sklenitev posameznega posla, temveč oseba, ki je po zakonu ali po aktih družbe pooblaščena za vodenje poslov v določenem obdobju.

V primerih enoosebnih kapitalskih družb, ko je ustanovitelj (edini družbenik) hkrati tudi poslovodna oseba, bi ta glede na navedeno zastopal družbo tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja. Če bi sklenil delovno razmerje sam, bi bil hkrati delojemalec in zastopnik delodajalca. Kot zastopnik delodajalca bi si moral organizirati delovni proces, se nadzorovati in si dajati navodila za delo, si zagotavljati delo in izplačilo plače ter v primeru neizvrševanja svojih obveznosti bodisi kot delavca bodisi kot delodajalca sprejeti ustrezne ukrepe (izredna odpoved) in uveljaviti sodno varstvo svojih pravic.

Vse navedene predpostavke in zakonski pogoji veljajo tudi ob uporabi 3. odstavka 18. člena ZDR, po katerem v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo pri pravni osebi v imenu delodajalca nastopa organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, če le-tega ni, pa lastnik. Določba pomeni, da je ZDR predpostavil obstoj dveh ločenih pogodbenih strank z nasprotnimi interesi, od katerih je vsaka sposobna izvrševati svoje pravice in obveznosti (pravna oseba po svojem zakonitem zastopniku). Pogoji za sklenitev delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR v enoosebni družbi tako niso podani, saj ista fizična oseba kot delojemalec in predstavnik delodajalca ne more predstavljati dveh pogodbenih strank z nasprotnimi interesi in sočasno ne more izvrševati zakonsko določenih pravic in obveznosti obeh nasprotnih pogodbenih strank iz delovnega razmerja. So pa ti pogoji podani v večosebnih družbah, kjer v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo družbo zastopa bodisi predstavnik organa (če jih družba v skladu s svojimi akti ima) ali eden od drugih družbenikov (opomba: vaš prvi primer, glede katerega pa opozarjamo, da zavarovalna podlaga 40 kaže, da je družbenih vključen v obvezna socialna zavarovanja kot lastnik družbe, ki jo tudi osebno vodi, ne kot delavec v delovnem razmerju (zavarovalna podlaga 01), kot tak pa zase pravic o ZDPNPN ne more uveljavljati).

Kar se tiče samostojnih podjetnikov – ti dejavnosti ne opravljajo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak statusa podjetnika; kot osebe, ki niso delavci v delovnem razmerju zase pravic po ZDPNP ne morejo uveljaviti.