Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP) je objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/2009 z dne 05.06.2009

Objavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore glede izvajanja Zakona o delnem povračilu nadomestila plače, ki ga je Državni zbor RS sprejel 27. 5. 2009 (potrebna je še odločitev Državnega sveta glede morebitnega veta na zakon). Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Odgovore na vprašanja glede izvajanja zakona lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve - 080 15 67 - oziroma na brezplačni telefonski številki Zavoda RS za zaposlovanje - 080 20 55.

1. Kdo lahko zaprosi za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestil plač?
2. Kakšni so pogoji za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestil plač?
3. Ali nam pripada pravica do pridobitve povračila izplačanih nadomestil plač že s 1. junijem 2009, če oddamo vlogo v juniju 2009 oziroma kdaj bomo prejeli izplačano povračilo nadomestila plač?
4. Kakšen je postopek po vložitvi vloge na Zavod RS za zaposlovanje?
5. Za koliko časa gre lahko delavec na začasno čakanje na delo?
6. Kaj šteje za prekinitev začasnega čakanja na delo?
7. Ali lahko delodajalec pri napotitvi na začasno čakanje na delo upošteva vse delavce, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi?
8. Ali so pri višini nadomestila plače, izplačanega posameznemu delavcu, kakšne omejitve?
9. Na kakšen način je potrebno obvestiti delavca o napoti na začasno čakanje na delo?
10. Ali ima delodajalec, vključen v ukrep kakšne obveznosti?
11. Kakšne so posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti?
12. Ali lahko uveljavlja to pravico tudi delodajalec, ki že uveljavlja pravico do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa po ZDSPDČ?
13. Kolikokrat lahko delodajalec uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestil plač?
14. Kako naj organiziram začasno čakanje na delo?
15. Ali je seznam v ukrep vključenih delavcev, obvezna priloga vlogi?
16. Ali lahko v času izvajanja ukrepa dodatno zaposlujemo?
17. Kdaj moramo zaprositi za podaljšanje pravice do delnega povračila nadomestila plač?
18. Kakšne vrste programov usposabljanja lahko izvajamo v času vključenosti v ukrep?
19. Kdaj lahko delodajalec napoti delavca, vključenega v ukrep na usposabljanje?
20. Kdaj mora delodajalec predložiti dokazila o usposabljanju delavcev, ki so napoteni na začasno čakanje na delo?

1. Kdo lahko zaprosi za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestil plač?

Pravico do delnega povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in povračila stroškov njihovega usposabljanja (v nadaljevanju: ukrep) lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (d. d., d. o. o., d. n. o., s. p., k. d.), zadruga oziroma fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

2. Kakšni so pogoji za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestil plač?

K vlogi mora priložiti tri priloge:

• opis lastnega poslovnega položaja na podlagi katerega je razvidno in v katerem ugotavlja, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati največ 50 % zaposlenim delavcem katere bo/je z obvestilom napotil na začasno čakanje na delo. V opisu delodajalec navede njegovo trenutno poslovno stanje, v okoliščinah svetovne gospodarske krize, vzroke za bistveno zmanjšanje obsega dela, število delavcev, ki jim zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela, ter oceno o možnostih ohranitve delovnih mest.
• program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov, ki mora vsebovati vsaj predvidene ukrepe delodajalca za izboljšanje rezultatov poslovanja ter s predvidenimi ukrepi povezana usposabljanja delavcev, ki bodo napoteni na začasno čakanje na delo.
• Izjavo.

O poslovnem položaju in programu ohranitve delovnih mest se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali, če sindikata pri delodajalcu ni, s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev.

V ukrep se ne more vključiti delodajalec:

• katerega izguba v preteklih 12 mesecih znaša več kot polovico osnovnega kapitala,
• če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti,
• če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Delodajalec mora za pridobitev te pravice oddati eVlogo na Zavod RS za zaposlovanje, jo natisniti in nato s priporočeno pošto oddati na naslov centralne službe Zavoda, Rožna dolina, cesta IX/6, 1000 Ljubljana.

3. Ali nam pripada pravica do pridobitve povračila izplačanih nadomestil plač že s 1. junijem 2009, če oddamo vlogo v juniju 2009 oziroma kdaj bomo prejeli izplačano povračilo nadomestila plač?

V tem primeru delodajalcu pripada pravica od 1. 7. 2009 dalje, torej od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

4. Kakšen je postopek po vložitvi vloge na Zavod RS za zaposlovanje?

Po prejetju popolne vloge Zavod RS za zaposlovanje v najkrajšem roku izda odločbo o priznanju pravice do delnega povračila nadomestil plač v upravnem postopku, kateri sledita:

1. pogodba o delnem povračilu nadomestil plač ter
2. pogodba o delnem povračilu stroškov usposabljanja.

5. Za koliko časa gre lahko delavec na začasno čakanje na delo?

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ 6 mesecev. V to obdobje se prekinitve ne vštevajo, delavec je lahko na čakanju strnjeno 6 mesecev ali pa 6 mesecev s prekinitvami.

Izjemoma lahko delodajalec za posameznega delavca uveljavi delno povračilo izplačanih nadomestil plač za dodatnih največ šest mesecev, če se spremenijo okoliščine pri delodajalcu glede na program. O obstoju spremenjenih okoliščin mora delodajalec pred iztekom šestih mesecev pridobiti soglasje Zavoda RS za zaposlovanje.

6. Kaj šteje za prekinitev začasnega čakanja na delo?

Začasno čakanje na delo se prekine, kadar je delavec:

• pozvan na delo ali
• koristi letni dopust ali
• uveljavlja pravico do odsotnosti z dela po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila ali plačila prispevkov (pravice iz socialnega zavarovanja) ali
• v drugih primerih, v katerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače, ki ne bremeni delodajalca.

Za čas prekinitve iz prejšnjega odstavka se posameznemu delavcu lahko sorazmerno podaljša obdobje 6 mesečnega začasnega čakanja na delo.

Za čas prekinitve začasnega čakanja na delo delodajalec ne more uveljavljati povračila nadomestila plač oziroma je upravičen do sorazmernega dela povračila plač tistih delavcev, ki so pravice iz socialnih zavarovanj pridobili le za krajši delovni čas od polnega. Pridobitev takšnih pravic se ne šteje za prekinitev čakanja in ni podlaga za podaljševanje 6-mesečnega obdobja čakanja na delo.

7. Ali lahko delodajalec pri napotitvi na začasno čakanje na delo upošteva vse delavce, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi?

Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci, ki so v delovnem razmerju pri določenem delodajalcu, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi, razen delavcev, ki so v odpovednem roku.

8. Ali so pri višini nadomestila plače, izplačanega posameznemu delavcu, kakšne omejitve?

Da, izplačano nadomestilo plače:

• ne sme biti nižje od zneska minimalne plače, ki je trenutno 589,19 EUR bruto
• ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

9. Na kakšen način je treba obvestiti delavca o napotitvi na začasno čakanje na delo?

Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o napotitvi na začasno čakanje na delo. V obvestilu mora določiti najmanj:

• čas začasnega čakanja delavca na delo
• možnosti in način poziva delavca na delo v obdobju začasnega čakanja na delo
• možnosti in način podaljšanja obdobja začasnega čakanja na delo
• obveznost delavca, da se po izteku obdobja začasnega čakanja vrne na delo
• način izračuna in višino nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas začasnega čakanja na delo
• dolžnost delavca, da se usposablja v obsegu najmanj 20 % časa napotitve na začasno čakanje na delo, vsebino usposabljanja in delavčeve pravice v zvezi z usposabljanjem
• pouk o pravnem varstvu delavca.

10. Ali ima delodajalec, vključen v ukrep, kakšne obveznosti?

V dveh pogodbah, ki ju bo delodajalec sklenil z Zavodom RS za zaposlovanje (zavod), in katere vzorci bodo objavljeni na spletni strani zavoda, bodo medsebojne pravice in obveznosti podrobneje opredeljene.

Vsekakor pa bo moral delodajalec izpolnjevati zakonsko določene pogoje: delavcem, vključenim v ukrep, bo moral izplačevati nadomestila plač ter poravnavati prispevke za socialno varnost, zanje organizirati usposabljanje za najmanj 20 % časa začasnega čakanja na delo, ohranjati delovna mesta - ne bo smel odpovedati pogodb o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, ne bo smel odrejati nadurnega dela, če ga lahko opravi z delavci, napotenimi na začasno čakanje, za poslovno leto, v katerem je prejemal sredstva, ne bo smel obračunati in izplačati nagrad organom vodenja in nadzora, prav tako pa v zakonsko predpisanem roku ne bo smel začeti postopka likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

11. Kakšne so posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti?

Če delodajalec ne bo izpolnjeval pogodbenih obveznosti, bo moral vrniti prejeta sredstva v celoti ali njihov sorazmerni del, kar bo natančneje določeno s pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plač ter s pogodbo o delnem povračilu stroškov usposabljanja, sklenjeno med delodajalcem in Zavodom RS za zaposlovanje.

12. Ali lahko uveljavlja to pravico tudi delodajalec, ki že uveljavlja pravico do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa po Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa?

Da, delodajalec, ki je uveljavil pravico do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa, lahko uveljavlja tudi pravico do delnega povračila nadomestil plač po tem zakonu, vendar svojih pravic iz naslova obeh zakonov ne more uveljavljati hkrati za istega delavca.

13. Kolikokrat lahko delodajalec uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestil plač?

Delodajalec lahko za pridobitev pravice odda le eno vlogo, zanjo prejme eno odločbo in dve pogodbi. Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plač uveljavlja enkrat za obdobje najmanj treh mesecev z možnostjo podaljševanja za tri mesece, vendar do največ 12 mesecev, za posameznega delavca pa lahko uveljavi delno povračilo izplačanih nadomestil plač za največ šest mesecev oz. daljše obdobje, če izpolni z zakonom predpisane pogoje.

14. Kako naj organiziram začasno čakanje na delo?

Priporočamo, da delodajalec zaposlenim, ki jih namerava napotiti na začasno čakanje na delo, to odredi s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge za delno povračilo nadomestila plače.

15. Ali je seznam v ukrep vključenih delavcev obvezna priloga vlogi?

Seznam v ukrep vključenih delavcev ni obvezna priloga k vlogi za delno povračilo nadomestila plač. Delodajalec v opisu lastnega poslovnega položaja, ki je priloga vlogi, navede le število delavcev, ki jim zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela, poimenski seznam pa ni zahtevan. Tega bo priložil zahtevku za izplačilo delnega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

16. Ali lahko v času izvajanja ukrepa dodatno zaposlujemo?

Dodatno zaposlovanje v času, ko je delodajalec vključen v ukrep delnega povračila nadomestila plače, je možno, vendar le v primeru, da delodajalec del, na katerih dodatno zaposluje, niti z usposabljanjem ne more opraviti z nobenim od delavcev na začasnem čakanju.

17. Kdaj moramo zaprositi za podaljšanje pravice do delnega povračila nadomestila plač?

Delodajalec mora najkasneje 15 dni pred zaključkom pogodbenega obdobja pisno zaprositi za podaljšanje pravice do delnega povračila nadomestila plač.

18. Kakšne vrste programov usposabljanja lahko izvajamo v času vključenosti v ukrep?

V ukrep vključene delavce lahko usposabljate s programi, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, ali z internimi programi, ki jih izvajajo vaši zaposleni delavci (mentorji/predavatelji). Namen usposabljanja je povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene, ki so na začasnem čakanju na delo. Z usposabljanji ali izpopolnjevanji, dokvalifikacijami oziroma prekvalifikacijami zaposlenih na začasnem čakanju na delo naj bi se povečala njihova zaposljivost, hkrati pa naj bi to vplivalo na večjo konkurenčnost podjetja.

19. Kdaj lahko delodajalec napoti delavca, vključenega v ukrep, na usposabljanje?

Upravičen strošek za povračilo do višine 500,00 EUR na delavca je strošek za usposabljanje, v katerega je bil delavec, vključen v ukrep, napoten od vročitve obvestila o začasnem čakanju na delo dalje, a ne pred ali po obdobju, ko je bil delodajalec vključen v ukrep. Usposabljanje mora dosegati zakonsko določen minimum 20 % časa, ko je delavec na začasnem čakanju na delo.

20. Kdaj mora delodajalec predložiti dokazila o usposabljanju delavcev, ki so napoteni na začasno čakanje na delo?

Dokazila o usposabljanju delavcev, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, mora delodajalec predložiti najkasneje v roku 2 mesecev po zaključku izvajanja ukrepa, vendar morajo upravičeni stroški za usposabljanje nastati v času vključenosti delodajalca v ukrep in biti poravnani najkasneje 2 meseca po zaključku izvajanja ukrepa.