Vlada je na seji 14. maja 2009 sprejela predlog Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. S predlogom zakona se omogoča začasno čakanje na delo pri delodajalcih, ki se soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in želijo ohraniti delovna mesta, pri čemer del bremena prevzema tudi država.

Zakonodajno gradivo je bilo v podrobnejših rešitvah obravnavano na Ekonomsko socialnem svetu na dveh sejah, pri strokovni pripravi besedila pa so v strokovni delovni skupini sodelovali tudi strokovni delavci, ki so jih imenovali socialni partnerji. Predlog zakona bo v obravnavo v DZ RS poslan po nujnem postopku.

Namen predlaganega interventnega zakona je ohranitev do 25 tisoč zaposlitev v podjetjih, ki se soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in usposabljanje zaposlenih v teh podjetjih za pridobivanje novih veščin in znanj ter njihova dokvalifikacija oziroma prekvalifikacija.

Z delnim povračilom izplačanih nadomestil plač delodajalcem, ki zaradi razmer na trgu dela začasno ne morejo zagotavljati dela delavcem in napotijo delavce na začasno čakanje na podlagi tega zakona, se želi začasno preprečiti odpuščanje delavcev iz poslovnih razlogov in na ta način omejiti škodljive posledice svetovne gospodarske krize. V smislu razvojne komponente predlaganega zakona pa je določena obveznost delodajalcev glede usposabljanja delavcev na začasnem čakanju na delo. S tem naj bi se dosegla večja stopnja prestrukturiranja, hkrati pa ustrezno vključevanje delavcev v usposabljanje glede na potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa.

V času čakanja na delo bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 85 odstotkov osnove za nadomestilo. Breme tega nadomestila nosijo delodajalci v višini 35 odstotkov, preostalih 50 odstotkov pa država. Delavci na začasnem čakanju na delo imajo pravico in dolžnost, da se v tem času usposabljajo. Delodajalci so dolžni zagotoviti usposabljanje delavcev v tem času, država pa usposabljanje sofinancira do višine 500 evrov na delavca.

V predlagani interventni zakon so lahko vključene vse gospodarske družbe, zadruge in delodajalci fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v skladu z določbami ZDR, morajo pa izpolnjevati določene pogoje po tem zakonu.

Z namenom ohranitve delovnih mest delodajalec v obdobju vključenosti v ukrep delnega povračila nadomestila plače ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pa pod določenimi pogoji ne bo smel odrejati nadurnega dela ter obračunati in izplačati nagrad organom vodenja in nadzora. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona bo opravljal Inšpektorat RS za delo.

S tem institutom interventni zakon ne posega v sistemsko ureditev Zakona o delovnih razmerjih, temveč jo le začasno dopolnjuje v okoliščinah svetovne gospodarske krize. Pravica posameznega delodajalca do delnega povračila nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo se po predlogu zakona ne izključuje s pravicami delodajalca v skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, pri čemer pa posamezni delavec ne more biti vključen v oba ukrepa hkrati.

Letos bo za izvajanje zakona zagotovljenih 24,5 milijonov evrov, v letu 2010 64 milijonov evrov, v letu 2011 pa 20 milijonov evrov. Država namreč sofinancira 50 % osnove za nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Na delavca je ta znesek omejen z zneskom maksimalnega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Za usposabljanje delavcev bodo zagotovljena sredstva iz Evropskega socialnega sklada (85 %), in sicer v višini 12,5 milijonov evrov.

Delodajalec bo pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil v elektronski in pisni obliki na Zavodu RS za zaposlovanje najkasneje do 31. marca 2010 skupaj z opisom poslovnega položaja in programom.

Besedilo predloga zakona

Vir: MDDSZ