Pojasnilo DURS, št. 4210-260/2008, 20. 4. 2009

Prejeli smo vprašanje, ki se nanaša na davčno obravnavo povračil stroškov, ki pripadajo zaposleni vzgojiteljici kot nosilki izvajanja vzgojno-varstvene družine na svojem domu. Vzgojiteljica ostane še naprej redno zaposlena v vrtcu, v tem času ji vrtec kot delodajalec (enako kot ostalim zaposlenim) tudi zagotavlja plačo.

Glede na prejeta pojasnila Ministrstva za finance v dopisu št. 421-307/2008/2 z dne 7. 4. 2009, pojasnjujemo naslednje:

Upoštevaje opredelitve dela na domu po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07 Odl. US, 103/07 in 45/08-ZArbit), opredelitev vzgojno-varstvene družine po Zakonu o vrtcih (Uradni list RS, št. 11/05 – UPB2 in 25/08) ter opredelitev povračila materialnih stroškov ter nadomestila za uporabo prostorov po deseti in enajsti alinei drugega odstavka 7. člena Pravilnika o vzgojno-varstvenih družinah (Uradni list RS, št. 64/96 in 76/08) se povračila materialnih stroškov ter nadomestilo za uporabo prostorov, ki pripadajo zaposleni vzgojiteljici kot nosilki izvajanja vzgojno-varstvene družine na svojem domu, davčno obravnavajo kot nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu po 10. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09).

Po 10. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Potrebno je upoštevati, da gre za delo na domu ter, da gre za delovno razmerje, v okviru katerega mora delodajalec skladno z ZDR praviloma zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material za opravljanje dela. Glede na to, da gre za delo na domu, mora delavec zagotoviti vsaj delovne prostore in nositi stroške povezane z obratovanjem teh prostorov (npr. stroški energije, telekomunikacijskih storitev, komunalnih storitev, idr.). V posameznih konkretnih primerih pa se presoja, katera so tista lastna sredstva, ki jih zaradi specifike opravljanja dela na domu ne more zagotoviti oziroma ni smiselno, da jih zagotavlja delodajalec.

Dodatni pogoj za obravnavo nadomestila po 10. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 pa je, da je nadomestilo določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi posebne kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov.

Nadomestilo po 10. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 lahko delodajalec izplača neobdavčeno največ v višini 5 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot v višini 5 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji. Znesek izplačanega nadomestila se v delu, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca. Delojemalec – v konkretnem primeru izvajalec vzgojno-varstvene družine – pa lahko uveljavlja dejanske stroške, ki so mu nastali v zvezi z uporabo lastnih sredstev v okviru vzgojno-varstvene družine, pri čemer mora biti iz pogodbe med delojemalcem in delodajalcem razvidno, da ta lastna sredstva zagotavlja delojemalec in je zato tudi upravičen do nadomestila za uporabo teh sredstev. Dejanske stroške delojemalec uveljavlja na podlagi dokazil v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.