Prodaja kapitala predstavlja z vidika obdavčitve take transakcije posel odsvojitve kapitala. V skladu z določbo 94. člena ZDoh-2 za odsvojitev kapitala (s tem pa za obdavčljivo transakcijo) v letu 2008 šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja, dajanje v dar, zamenjava, izplačilo ob likvidaciji ali prenehanju lastniške udeležbe, izplačilo ob izstopu ali izključitvi iz lastniške udeležbe in podobno. Ob izvedbi odsvojitve (kot na primere prodaje) je tako potrebno preveriti, ali prodajalec pri odsvojitvi kapitala ustvari kapitalski dobiček, in predvsem, ali je ta ustvarjeni dobiček tudi obdavčljiv.

Elementi, ki vplivajo na izračun davčne osnove v letu 2008, so:

1. vrednost kapitala ob odsvojitvi,

2. vrednost kapitala ob pridobitvi,

3. čas posesti kapitala,

4. stroški izvedbe transakcije.



Vrednost kapitala ob odsvojitvi


Dobiček iz kapitala predstavlja ustvarjeno pozitivno razliko med prodajno vrednostjo kapitala in njegovo vrednostjo ob pridobitvi. Potrebno je torej razrešiti dve neznanki v gornji formuli – vrednost ob prodaji in vrednost ob pridobitvi (nabavi), ti dve neznanki pa predstavljata elementa, ki vplivata na izračun davčne osnove. Poleg navedenih dveh elementov je za izračun davčne osnove pomemben tudi čas posesti kapitala, kar bo predstavljeno v nadaljevanju.

Pridobivanje podatka o prodajni ceni kapitala v praksi niti ni problematično, slednjo namreč prodajalec kapitala ima, to je cena, po kateri je kapital prodal (cena pa je razvidna iz pogodbe ali drugega dokumenta). Ta podatek torej obstaja in je tudi jasen ter razviden iz dokumentacije, ki prodajo spremlja.

Vrednost kapitala ob pridobitvi


Nekoliko bolj pa se lahko zaplete pri pridobivanju podatka o vrednosti kapitala ob njegovi pridobitvi (torej podatka o nabavni vrednosti kapitala, to je o znesku, ki se odšteva od prodajne vrednosti). Ta namreč za potrebe ugotavljanja davčne osnove ne predstavlja nujno podatka o dejanski nakupni ceni, ki jo je posameznik plačal, da je kapital sploh pridobil. Postopek ugotavljanja podatka o nabavni vrednosti kapitala je pomemben, od njega pa je tudi odvisno, ali in koliko bo potrebno plačati davka na ustvarjeni kapitalski dobiček. Pri ugotavljanju tega podatka igrajo ključno vlogo spremembe zakonodaje, ki smo jih bili deležni v zadnjih letih (okvirno od 2004 dalje).

Iz Eseminarja Kapitalski dobički fizičnih oseb od trgovanja z vrednostnimi papirji in drugih najbolj pogostih transakcij v letu 2008