Odgovori na najpogostejša vprašanja glede Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009), ki jih skupaj pripravljamo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Zavod RS za zaposlovanje.

Na spletišču Zavoda RS za zaposlovanje najdete tudi dodatne informacije o uveljavljanju pravice do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa skupaj z:

• vlogami za delno subvencioniranje polnega delovnega časa in potrebnimi prilogami
• vzorcem pogodbe o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in
• elektronskim zahtevkom za izplačilo subvencije
• ter povezavo na spletno stran za elektronsko oddajo vloge.

1. Kdo lahko zaprosi za pridobitev subvencije?

Za subvencijo lahko zaprosi delodajalec - pravna oseba, ki ima status gospodarske družbe, kot tudi delodajalec - fizična oseba (na primer samostojni podjetnik), če ima zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki zaradi ohranitve delovnih mest v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja:

• kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden oziroma
• z reprezentativnim sindikatom sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden.

2. Koliko znaša subvencija?

Subvencija se zagotovi v višini 60 € mesečno na delavca v primeru 36-urnega delovnika na teden in dodatnih 60 € mesečno na delavca za tiste delodajalce, ki bodo zagotovili delo za 32 ur na teden.

Zakon omogoča delodajalcem tudi, da zagotovijo delo za 33, 34 ali 35 ur na teden. V tem primeru prejmejo sorazmeren del subvencije. Možne subvencije so torej:

• ob zagotavljanju dela za 36 ur: 60 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 35 ur: 60 € + 15 € = 75 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 34 ur: 60 € + 30 € = 90 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 33 ur: 60 € + 45 € = 105 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 32 ur: 60 € + 60 € = 120 € na delavca mesečno

Za pridobitev subvencije iz prve alineje mora delodajalec z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, določiti polni delovni čas 36 ur na teden.

Za pridobitev subvencij po naslednjih alinejah mora delodajalec ob sprejetju ustreznega akta, na podlagi katerega skrajša polni delovni čas na 36 ur, skleniti tudi ustrezen dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas z reprezentativnimi sindikati.

3. Ali lahko kot s. p. zase uveljavljam subvencijo?

Ne, saj je s. p. v pravnoorganizacijski obliki fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ni v delovnem razmerju, zato zase ne more uveljavljati subvencije. Če ima zaposlene osebe, ki so pri njem v delovnem razmerju, pa lahko zanje uveljavlja subvencijo.

4. Kakšen je postopek za pridobitev subvencije za polni delovni čas?

a) Zahtevek za dodelitev subvencije

Za dodelitev subvencije mora delodajalec vložiti zahtevek. Subvencija se bo dodeljevala na podlagi pozitivne odločitve o zahtevku in sklenjene pogodbe. Delodajalec lahko vloži največ dva zahtevka, in sicer:

• A: enega za subvencioniranje plač delavcev, katerim je kot poln delovni čas določil 36 urni delovni teden (subvencija v višini 60 € na delavca mesečno) in
• B: drugega, kadar se z reprezentativnimi sindikati dogovori, da bo delavcem, ki delajo v tako določenem polnem delovnem času (delavci iz prejšnje alineje), zagotavljal delo krajši delovni čas, vendar ne krajši od 32 ur tedensko (dogovor o zagotavljanju dela za 32 ali 33 ali 34 ali 35 ur; dodatna subvencija v višini 120, 105, 90, 75 € ).

Obrazci in navodila za izpolnjevanje obrazcev bodo (so) objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Pri vlaganju zahtevkov ima delodajalec naslednji možnosti:

• delodajalec lahko najprej vloži le zahtevek pod A, s katerim uveljavlja subvencijo v višini 60 € na delavca mesečno največ 6 mesecev. Delodajalec se lahko odloči tudi za obdobje, krajše od 6 mesecev, vendar kasneje ne more vložiti zahtevka za podaljšanje obdobja. Takšnemu zahtevku priloži kolektivno pogodbo oziroma splošni akt, ki ureja navedeno spremembo polnega delovnega časa, seznam delavcev, za katere uveljavlja subvencijo, in izjavo o številu vseh zaposlenih na dan oddaje zahtevka. Zadnji rok za vložitev zahtevka je 30. 9. 2009. Na podlagi pozitivne odločitve o zahtevku se sklene pogodba o dodelitvi subvencije. Če pride po sklenitvi pogodbe na podlagi zahtevka A pri delodajalcu do spremembe obsega dela vseh ali le posameznih delavcev, ki delajo s 36 urnim polnim delovnim časom, lahko delodajalec...


• kasneje vloži še zahtevek pod B, s katerim za te delavce do izteka obdobja za katerega velja pogodba po zahtevku A, uveljavlja dodatno subvencijo. Dodatna subvencija glede na zagotovljen obseg dela (od 32 do 35 ur) lahko znaša od 15 do 60 € mesečno na delavca. Podjetje lahko vloži ta zahtevek kadarkoli po vložitvi prvega zahtevka, vendar najkasneje do 30. 9. 2009. Takšnemu zahtevku priloži z reprezentativnimi sindikati sklenjen dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas in seznam delavcev. V zahtevek za dodatno subvencijo lahko vključi le delavce, za katere je uveljavil subvencijo po zahtevku A. Na podlagi pozitivne odločitve o tem zahtevku se sklene aneks k pogodbi.


• delodajalec lahko zahtevka pod A in B združi in ju vloži istočasno; v tem primeru bo zavod o izpolnjevanju pogojev po obeh zahtevkih odločil le z enim sklepom, ki bo podlaga za sklenitev pogodbe o dodelitvi subvencije. Z zahtevkoma, vloženima na tak način, je izčrpana delodajalčeva zakonska pravica do subvencioniranja polnega delovnega časa.

b) Postopek odločanja

Delodajalec zahtevek za dodelitev subvencije praviloma odda elektronsko preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), ga nato natisne ter opremljenega s podpisom, žigom in z zahtevanimi prilogami s priporočeno pošto pošlje na Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina IX/6, 1000 Ljubljana.

O prejetem zahtevku ZRSZ odloči s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, predvidoma v roku 15 dni, najkasneje pa v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka in delodajalce pozove k podpisu pogodbe o dodelitvi subvencije.

Delodajalec je upravičen do subvencije oziroma do dodatne subvencije od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Zahtevek za izplačilo subvencije vlaga do 10-ega dne v mesecu za pretekli mesec. Tudi zahtevke za izplačilo oddaja preko eStoritev in po navadni pošti na naslov ZRSZ.

c) Nadzor

Delodajalec bo mesečno v okviru zahtevka za plačilo poročal o stanju zaposlenih, ZRSZ pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene, pred izplačilom zadnjega zahtevka pa bo na enak način preveril tudi številčno stanje vseh zaposlenih. V primeru ugotovljenih razhajanj v številu zaposlenih bo imel možnost tudi znižati subvencijo, v primeru kršitev glede izplačil plač pa tudi zadržati izplačilo zahtevka. Medsebojne pravice in obveznosti ter posledice kršitev oziroma nenamenske porabe sredstev so natančno predpisane v pogodbi o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki jo bo delodajalec sklenil z ZRSZ.

5. Kaj pomeni pogoj, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov?

To pomeni, da delodajalec v času prejemanja subvencije ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Delodajalec bo moral vrniti subvencijo v znesku, ki se bo izračunal na podlagi določbe sklenjene pogodbe o subvencioniranju, v kateri je določen način vračila subvencije.

6. Ali je v primeru, ko delavec, vključen v ukrep, po svoji volji odpove pogodbo o zaposlitvi, podana kršitev sklenjene pogodbe o subvencioniranju?

Ne, v tem primeru se delodajalcu subvencija le ustrezno zniža.

7. Kako se določi polni delovni čas v trajanju 36 ur na teden?

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 103/2007; ZDR) določa kot polni delovni čas 40-urni delavnik in omogoča določitev krajšega polnega delovnega časa (najmanj 36 ur na teden) s posebnim zakonom ali s kolektivnimi pogodbami. Nivo kolektivnega dogovarjanja ni omejen na raven dejavnosti, kar pomeni, da je mogoče krajši polni delovni čas dogovoriti tudi s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata.

Upoštevajoč 8. člen ZDR, mora delodajalec o vsebini predloga splošnega akta, s katerim se v okviru organizacije dela določa krajši polni delovni čas, neposredno obvestiti vse pri njem zaposlene delavce, prav tako pa velja opozoriti, da se v splošnem aktu lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Skrajšanje polnega delovnega časa s 40 ur na 36 ur na teden ne vpliva avtomatično na višino osnovne plače, dogovorjene za polni delovni čas v pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa delodajalec na tej podlagi ne more izplačati plačila pod višino minimalne plače, ki je določena kot najmanjše plačilo za polni delovni čas.

8. Kaj pomeni zagotavljanje dela za poln delovni čas in kaj storiti, če podjetja tega zaposlenim ne morejo zagotoviti?

V skladu z ZDR je osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo polni delovni čas. Če delodajalec zaradi razmer na trgu ne more zagotavljati dela za polni delovni čas – torej zagotavlja krajši delovni čas, mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače, ki je določeno z zakonom. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev (sedmi odstavek 137. člena ZDR). To je tudi osnova za plačilo prispevkov. Delovnopravni status delavca v tem primeru ni spremenjen. Delavec tudi sicer obdrži vse pravice zaposlenega s polnim delovnim časom.

9. Kaj lahko stori delodajalec v primeru uveljavljanja dodatne subvencije, če v podjetju ni članov sindikata oziroma ni organiziran reprezentativni sindikat?

Zakon zahteva, da delodajalec v primeru zagotavljanja dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, sklene dogovor z reprezentativnimi sindikati. Zakon na tem mestu ne določa, da delodajalec lahko sklene tak dogovor le z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu, ampak je bila tu ob upoštevanju pripomb tako sindikatov kot delodajalcev razširjena ta možnost tudi na reprezentativne sindikate na višjem nivoju. Sindikat je reprezentativen, če ima priznano reprezentativnost v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov, in sicer na katerikoli ravni (zveza, konfederacija, dejavnost, poklic, pri posameznem delodajalcu).

Upoštevajoč zakonsko dikcijo bo delodajalec dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, lahko sklepal z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu oziroma z vsemi reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu, če pa ta ne bo organiziran, pa s sindikatom, organiziranim na višji ravni, ki ima priznano lastnost reprezentativnosti za dejavnost, v kateri podjetje deluje.

Seznam reprezentativnih sindikatov z navedbo dejavnosti oziroma poklica, v katerem so pridobili lastnost reprezentativnosti v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov, je objavljen na www.mddsz.gov.si.

10. Kakšen je postopek po podpisu pogodbe o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa?

Delodajalec ob podpisu oziroma po podpisu pogodbe in vsak naslednji mesec pošlje na Zavod RS za zaposlovanje zahtevek za izplačilo subvencije. Zavod bo popolne zahtevke za izplačilo, prejete do 10. v mesecu za pretekli mesec, izplačal najkasneje v 45 dneh od predložitve zahtevka, zahtevke, prejete po 10. dnevu v mesecu pa v 45 dneh od 10. dne naslednjega meseca. Zahtevke za izplačilo delodajalec oddaja tako, kot je oddal e-vlogo, preko eStoritev in po navadni pošti na naslov centralne službe Zavoda.

11. Kdaj bom prejel subvencijo?

Delodajalec je do subvencije upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Subvencija se bo izplačevala mesečno v roku 45 dni po predložitvi popolnega zahtevka za izplačilo subvencije.

12. Ali lahko subvencijo po njenem izteku ponovno uveljavljam?

Delodajalec lahko zahtevek za dodelitev subvencije vloži:

• največ enkrat za skrajšanje polnega delovnega časa na 36 ur in
• največ enkrat za dodatno skrajševanje delovnega časa na eno od naslednjih možnosti: 35, 34, 33 ali 32 ur, vendar za iste delavce, ki so že bili vključeni v subvencioniranje 36-urnega delavnika.

13. Ali ima delodajalec po prejetju subvencije kakšne obveznosti?

Delodajalec mora v okviru zahtevka za izplačilo subvencije mesečno poročati o številu zaposlenih delavcev, ZRSZ pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene. Seveda mora upoštevati tudi druga določila iz pogodbe, ki jo bo sklenil z ZRSZ.

14. Kakšne so posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma kršitve pogodbe?

Posledice so zelo natančno predpisane v pogodbi, ki jo skleneta ZRSZ in delodajalec. Pogodba je objavljena tudi na spletnih straneh Zavoda.

15. Ali imajo pravico do subvencije tudi delodajalci, ki so v zadnjih mesecih že odpuščali? Teoretično je možno, da delodajalec najprej odpusti delavce, potem pa zahteva subvencijo. Kako se bo ZRSZ izognil takšnim možnostim?

Da, pravico do subvencije imajo tudi delodajalci, ki so v zadnjih mesecih že odpuščali, saj zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa kot pogoj za pridobitev subvencije zahteva le, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije delavcem ne sme odpovedovati pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pravice do pridobitve subvencije torej takšnim podjetjem ne bo mogoče odreči.

16. Ali je v primeru določitve polnega delovnega časa s 40 na 36 ur treba spreminjati obstoječe pogodbe o zaposlitvi?

Določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času je v skladu z 29. členom ZDR ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi je lahko dnevni ali tedenski delovni čas izrecno opredeljen (na primer 40 ur tedensko), lahko pa se pogodbeni stranki glede tega vprašanja sklicujeta na vsakokratno veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. V tem primeru aneks k pogodbi o zaposlitvi z določitvijo 36-urnega polnega delovnega časa ni potreben.

Če je v pogodbi o zaposlitvi delovni čas izrecno opredeljen (na primer 40 ur na teden), pa sicer velja načelo, da v kolikor se spremenijo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Če se s spremembo navedenih aktov poseže v pravice delavcev, določene v pogodbi o zaposlitvi, je uveljavitev tako zmanjšanih pravic delavca možna le s spremembo pogodbe o zaposlitvi.

17. Ali morajo na skrajšan polni delovni čas preiti vsi zaposleni ali lahko le del?

Delodajalec lahko določi krajši polni delovni čas v celoti oziroma le v posameznih organizacijskih enotah.

18. Kako bo ZRSZ preverjal, ali prihaja v podjetjih, ki bodo prejela subvencijo, do odrejanja nadur? Kdo bo zadolžen za nadzor?

ZRSZ bo nadzor odrejanja nadur preverjal pri delodajalcih, naključno izbranih v vzorčno kontrolo, ter pri delodajalcih, za katere bo prejel opozorila od delavcev ali sindikatov. Preverjanje se bo izvajalo s kontrolo evidenc o izrabi delovnega časa, ki so jih delodajalci dolžni voditi po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

19. Ali lahko za delovnega invalida pridobim subvencijo? Kako je s kvotami za zaposlovanje invalidov?

Zakon določa, da se subvencija izplačuje za delavce zaposlene s polnim delovnim časom. Delovni invalidi, ki imajo na podlagi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, lahko pri delodajalcu opravljajo dela na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki mora vsebovati omejitve pri opravljanju dela na delovnem mestu, oziroma delovni čas, ki ustreza delavčevi preostali delovni zmožnosti v obsegu, kot je določena v odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Izhajajoč iz navedenegaj ni neposredne povezave med skrajševanjem polnega delovnega časa in preostalo delovno zmožnostjo delavca, kar pomeni, da prilagajanje delovne obveznosti s strani delodajalca tudi iz razloga relativnega varovanja zaposlitve delovnega invalida ni dopustno. Če delodajalec delovnemu invalidu ne more zagotoviti opravljanja dela v takšnem obsegu, kot izhaja iz odločbe, se šteje, da je v skladu s 185. in 203. členom ZPIZ-1 prišlo do spremenjenih dejanskih okoliščin, ki vplivajo na priznano pravico, njen obseg in posledično izplačilo, saj je delodajalec po dokončnosti odločbe zaradi spremenjenega delovnega časa dejansko spremenil pogoj iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da se pravica ne uresničuje oziroma se ne zagotavlja v obsegu, kot izhaja iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Delodajalec, ki iz poslovnih razlogov delovnemu invalidu ne more več zagotavljati dela s krajšim delovnim časom od polnega v obsegu, kot je določen v odločbi, začne postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 102. in 103. členu ZPIZ-1 v povezavi s 116. členom ZDR.

Kvotni sistem zaposlovanja invalidov je urejen v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007), ki v 63. členu določa, da se v kvoto vštevajo invalidi, s katerimi ima delodajalec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Če bi delodajalec sklenil z invalidom pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ga tudi ne bi smel šteti v kvoto zaposlenih invalidov.

20. Kaj storiti, če pridejo nenadejana naročila kupcev? Denimo, da delodajalec takoj poda oba zahtevka za dodelitev subvencije, ker predvideva, da bodo vsi delavci delali 32 ur na teden. Ker pa se v roku 6 mesecev razmere na trgu zelo spremenijo, ga zanima, ali lahko potem vsak mesec sproti v zahtevkih za izplačilo uveljavlja manj subvencije (na primer različno 33, 34 ali 35 ur), čeprav je prej napovedal za vse delavce, vključene v ukrep, 32-urno zagotavljanje dela?

Dogovorjenega in uveljavljenega 36-urnega polnega delovnega časa ali dodatnega skrajšanja do 32 ur ne bo mogoče mesečno spreminjati. Vendar pa ob tem pojasnjujemo, da Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa ni posegel v določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo prerazporejanje polnega delovnega časa (147. člen ZDR).

Delodajalec, ki je kot polni delovni čas določil 36 ur tedensko oziroma se dogovoril za zagotavljanje dela krajši delovni čas do 32 ur in na tej podlagi uveljavil subvencijo, ki se bo zaradi potreb svojih uporabnikov ali organizacije dela kadarkoli v času izvajanja ukrepa odločil za neenakomerno razporeditev delovnega časa, bo moral paziti le, da povprečna delovna obveznost delavcev, vključenih v ukrep, na koncu subvencioniranega obdobja ne bo presegla povprečne delovne obveznosti, določene s spremembami polnega delovnega časa oziroma z dogovorom o zagotavljanju dela krajši delovni čas od polnega.

Če bi delodajalec v času izvajanja ukrepa ugotovil, da so prenehale okoliščine, ki utemeljujejo pridobitev subvencije, bo moral o tem nemudoma obvestiti ZRSZ.

21. Ali lahko delodajalec, ki na ZRSZ že prejema subvencijo za zaposlitev (spodbujanje zaposlovanja mladih, starejših in/ali dolgotrajno brezposelnih oseb), zaprosi še za delno subvencioniranje polnega delovnega časa?

Odvisno od pogodbenih obveznosti. Delodajalec naj pregleda vsebino določil v že sklenjeni pogodbi z ZRSZ. V pogodbi o dodelitvi subvencije za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb na primer bo šlo za nenamensko porabo sredstev le, če bo delodajalec za isti namen pridobil subvencijo iz drugih javnih sredstev v višini, ki presega skupne stroške zaposlitve dolgotrajno brezposelne osebe. Če ta meja ne bi bila presežena, za takšnega delodajalca ni ovir, da ne bi zaprosil še za delno subvencioniranje polnega delovnega časa.

22. Kako bo ZRSZ preverjal, ali prihaja v podjetjih, ki bodo prejela subvencijo, do odpuščanj? Kdo bo zadolžen za nadzor?

Delodajalec bo mesečno v okviru zahtevka za plačilo poročal o številu zaposlenih, ZRSZ pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene in skladno s pogodbo preverjal ustreznost zneska prejete subvencije. Posledice kršitev pogodbenih obveznosti oziroma nenamenske porabe sredstev bodo natančno predpisane v pogodbi, ki jo skleneta ZRSZ in delodajalec.

23. Kako bo ZRSZ preverjal, ali prihaja v podjetjih, ki bodo prejela subvencijo, do izplačevanja nagrad članom uprave in nadzornikom? Kdo bo zadolžen za nadzor?

Delodajalec bo s pogodbo zavezan nemudoma obvestiti ZRSZ, če bi prišlo do izplačila nagrad, verjetno pa je, da bodo o takšnih kršitvah ZRSZ obveščali tudi sindikati ali zaposleni v podjetju. Sicer pa bo ZRSZ pri naključno izbranih delodajalcih, ki bodo vsi zavezani predložiti vse dokumente, ki so kakorkoli povezani z izvedbo ukrepa, izvajal tudi nadzor na kraju samem.

24. Če delodajalec odda zahtevek do konca septembra 2009, ali bo dobil subvencijo za vseh 6 mesecev?

Da.

25. Zahtevku za dodatno subvencijo je treba priložiti zakon, kolektivno pogodbo ali splošni akt delodajalca, s katerim je skrajšal polni delovni čas na 36 ur na teden, dogovor z reprezentativnimi sindikati in seznam delavcev. Kateri zakon je mišljen?

Zahteva se nanaša na morebitni zakon, ki bi v dejavnosti kot polni delovni čas določal 36 ur na teden.

26. Ali bo treba na ZRSZ pošiljati dokazila, kakršna so običajna pri prijavah na javne razpise (potrdilo o registraciji podjetja, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih,…), o izplačanih plačah in plačanih prispevkih?

Ne, nič od naštetega.

27. Kako je s prekinitvijo delovnega razmerja delavcu za določen čas? Ali sme delodajalec tega delavca odpustiti glede na določilo, da odpuščanje ni dopustno?

V tem primeru delavec ne bo odpuščen, ampak gre za iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če bi delodajalec takšnega delavca vključil v ukrep, zanj v mesecih, ko ne bo več zaposlen, ne bo podal zahtevka za subvencioniranje, ZRSZ-ju pa bo skupaj z zahtevkom za izplačilo posredoval listino, iz katere bo razvidno, da ne gre za odpustitev delavca iz poslovnih razlogov, temveč za iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

28. Ali določilo o nedopustnem odrejanju nadur velja le za čas prejemanja subvencije ali za celotno poslovno leto in ali velja za vse delavce ali le tiste, vključene v ukrep?

Subvencija se delodajalcu dodeli med drugim pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadur delavcem (vsem delavcem, ne le tistim, vključenim v ukrep).

29. Ali delodajalec pri upoštevanju števila zaposlenih šteje samo delavce, zaposlene za nedoločen čas, ali tudi tiste za določen čas?

Pri navedbi števila vseh zaposlenih mora delodajalec v vlogi za dodelitev subvencije vpisati število vseh zaposlenih (za določen in nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas) na zadnji dan preteklega meseca pred oddajo vloge. Pri poimenskem seznamu v ukrep vključenih delavcev pa tudi ni pomembno, ali so pri delodajalcu delavci zaposleni za določen ali nedoločen čas.

Objavljeno na spletni strani Ministrstva za delo

Ključne besede: subvencioniranje subvencioniranje polnega delovnega časa polni delovni čas subvencija

Objavite na Facebooku RSS rubrike Plače in delovna razmerja! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 24.5.2023 16:18:01: Podatki za obračun plač za maj 2023 19.5.2023 14:14:35: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-D) 18.5.2023 12:14:45: Pričetek veljavnosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) 16.5.2023 16:50:02: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) 16.5.2023 15:21:39: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Najnovejši članki: 25.5.2023 11:27:02: Ključne novosti ZVOP-2 22.5.2023 14:35:56: Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Borovnica 19.5.2023 15:07:59: Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) 19.5.2023 14:29:35: Stališče 1 Revizorjev pregled in poročanje o letnem poročilu 19.5.2023 13:53:22: Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2023