Vlada je na seji 7. januarja 2009 sprejela mnenje, da določba drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni v neskladju z določbami Ustave.

71. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ureja odlog izvršbe, ki pomeni prekinitev izvršilnega postopka. Lahko se nanaša na odložitev izvršbe v celoti ali delno, odvisno od tega, ali se predlaga odlog izvršbe glede vseh sredstev izvršbe ali samo nekaterih. Za odlog izvršbe na predlog dolžnika morajo biti izpolnjene predpostavke, ki so določene v prvem odstavku 71. člena ZIZ. Tako mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Hkrati mora biti kot dodaten pogoj podan še eden od primerov, naštetih v prvem odstavku 71. člena ZIZ. "Nenadomestljiva" ali "težko nadomestljiva" škoda je subjektiven element, ki se ga lahko vrednostno opredeli le v vsakem posameznem primeru. Škoda, kot jo opredeljuje navedeno določilo, se nanaša na konkretnega dolžnika, prav tako pa se ta škoda primerja s škodo, ki bi zaradi odloga lahko nastala prav tako konkretnemu upniku.

Vlada meni, da mora načelo enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave veljati za obe stranki izvršilnega postopka. Upoštevati je treba tudi pravice upnika, ki mu gredo na podlagi izvršilnega naslova, in ki jih želi doseči s pomočjo izvršbe. Izhajajoč torej iz varstva pravic druge stranke – upnika, je po mnenju ministrstva nujno, da je odložitev izvršbe tudi zaradi "posebej upravičenih razlogov" časovno omejena. V nasprotnem primeru bi se lahko izvršba odložila za nedoločen čas, s čimer bi institut odloga izvršbe v bistvu pomenil, da se izvršba ne bi nikoli opravila. S tem pa bi se, gledano s stališča upnika, prav tako pojavilo vprašanje pravičnosti, saj v takih primerih upnik ne bi prišel do izpolnitve obveznosti s strani dolžnika.

Tudi načelo pravne in socialne države po 2. členu Ustave, ki nalaga obveznost upoštevati pravne in socialne interese posameznika, je v veljavni določbi drugega odstavka 71. člena ZIZ ustrezno upoštevano. Namen določbe mora biti v tem, da so pravice in interesi obeh strank primerno varovani. Ustavno zagotovljene pravice dolžnika so varovane s tem, ko ima dolžnik možnost, da zaradi "posebej upravičenih razlogov" lahko predlaga odlog izvršbe za tri mesece.

Ustavno sodišče Republike Slovenije bo presojalo določbo drugega odstavka 71. člena ZIZ zlasti z vidika skladnosti s 34. členom Ustave, ki zagotavlja, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Po mnenju Vlade RS Zakon o izvršbi in zavarovanju ustavno načelo socialne države pri institutu odloga izvršbe ustrezno upošteva. Po drugem odstavku 71. člena ZIZ je že določena možnost odloga izvršbe zaradi posebno upravičenih razlogov, ki so po naravi stvari povsem socialni razlogi.

Vir: UVI