Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 31.12.2008 13:17:38

Ukrepi države za blažitev posledic finančne krize

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Ukrepi države za blažitev posledic finančne krize

Vlada Republike Slovenije je sprejela »Ukrepe države za blažitev posledic finančne krize« in jih posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada meni, da je pričujoči nabor ukrepov in javnofinančnih spodbud, ki so začasne narave, ustrezen, ob upoštevanju dejstva, da Slovenija sama ne more v celoti absorbirati zunanjega ekonomskega šoka. Vlada RS se zavezuje k pozornemu spremljanju gospodarskih razmer v prihodnjem letu in bo predlagala dodatne ukrepe, če in ko bi se to izkazalo za potrebno.

Slovenija se sooča s posledicami finančne krize in ohlajanjem zunanjega ekonomskega okolja v EU in širše v svetu. Vpliv na slovensko gospodarstvo je tako dvojen – preko nedelovanja medbančnega trga v evro območju ter upada izvoznega povpraševanja na vseh naših ključnih trgih. Nedelovanje medbančnega trga pomeni, da slovenske banke težje prihajajo do virov financiranja, kar posledično onemogoča zadostno kreditiranje slovenskega gospodarstva. Finančna kriza na podoben način vpliva na naše zunanjetrgovinske partnerje. V območju evra sta Nemčija in Italija tehnično že v recesiji od drugega četrtletja 2008, Velika Britanija vstopa v recesijo v zadnjem četrtletju 2008, negativno napoved rasti za 2009 ima tudi Francija, medtem ko naj bi rast v Avstriji v prihodnjem letu znašala med 0 in 1%.

Zunanje povpraševanje se bo po napovedih dodatno znižalo v prihodnjem letu in naj bi se začelo postopoma izboljševati proti koncu leta 2009, vendar so napovedi v danih razmerah negotove. Vpliv zunanjega šoka na strani povpraševanja ter slabih gospodarskih obetov je že razviden iz ključnih makroekonomskih indikatorjev Republike Slovenije. V 3. četrtletju 2008 se je indeks industrijske proizvodnje v Sloveniji močno znižal (–2,6%). Podobno je v 3. četrtletju 2008 močno upadla medletna rast izvoza blaga (2,2%) ter rast izvoza proizvodov in storitev (4,2%). Močno je upadla tudi rast investicij; s 13,5% v 2. četrtletju 2008 na zgolj 3,5% v 3. četrtletju. In končno, medletna rast potrošnje gospodinjstev se še nadalje znižuje in je v 3. četrtletju 2008 znašala 2,7%. Posledično je Urad za makroekonomske analize in razvoj znižal napoved rasti BDP za leto 2008 s 4,8% na 4,1% in za leto 2009 s 3,1% na vsega 1,1%. To hkrati pomeni, da se bo v letu 2009 obrnil trend zniževanja registrirane brezposelnosti in stopnje brezposelnosti, ki smo mu bili priča v zadnjih 5 letih. Po drugi strani pa se ob padajočih cenah dobrin in nafte znižuje tudi inflacija, ki naj bi se do konca leta ustalila na 2,2% na medletni ravni. Evropska centralna banka je v teh razmerah znižala svoje ključne obrestne mere in po pričakovanjih naj bi tovrstno politiko ohranjala tudi v letu 2009.

Trenutni gospodarski razvoj in razmere na finančnih trgih predstavljajo pomemben izziv za javne finance. Hkrati predstavljajo izziv za nosilce ekonomskih politik v oblikovanju primernih odzivov, ki bi ublažili vpliv poslabšanja zunanjega ekonomskega okolja na slovensko gospodarstvo. Močno ohlajanje gospodarstva bistveno vpliva na javnofinančne prihodke za financiranje že prevzetih obveznosti. Njihovo zmanjševanje, povzročeno s predvidenim zniževanjem gospodarske aktivnosti, znaša 0,9 % BDP v letu 2009. Poleg tega so bile lani prevzete nove zakonske obveznosti v skupni višini 1% BDP.

Kakršnekoli dodatne diskrecijske ukrepe za spodbujanje gospodarstva je zato potrebno ocenjevati s stališča zatečenega stanja ter ob upoštevanju, prvič, maastrichtske meje primanjkljaja sektorja države na ravni 3% BDP, in drugič, izrazito zaostrenih pogojev financiranja javnofinančnega primanjkljaja na mednarodnih finančnih trgih.

Glede na velikost zunanjega šoka (finančne in realne narave) se je slovenska vlada odločila ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. Ukrepi ekonomske politike, ki so po eni strani usklajeni s sprejetimi priporočili Evropske komisije, po drugi strani pa upoštevajo posebnosti Slovenije kot majhne in odprte ekonomije, so usmerjeni tako k agregatnemu povpraševanju kot agregatni ponudbi. Pri slednji ukrepi neposredno ciljajo vpliv zunanjih šokov na posamezne sektorje gospodarstva.

Na strani agregatnega povpraševanja vlada v prvem koraku predlaga polno delovanje avtomatskih stabilizatorjev. To pomeni, da bodo ukrepi, ki so vključeni v proračunu za leto 2009, kot tudi dodatne obveznosti državnega proračuna, ki izhajajo iz lani sprejetih zakonov, v celoti financirani kljub nižjim prihodkom. Ob upoštevanju avtomatskih stabilizatorjev, povečanih obveznosti iz že sprejetih zakonov v lanskem letu vključno z novo plačno zakonodajo, bi znašal primanjkljaj štirih bilanc javnega sektorja približno 2,3 % BDP.

To hkrati vključuje znatno financiranje socialnih transferov, ki bodo prispevali k omilitvi posledic nižje gospodarske rasti. Ne glede na to namerava vlada v začetku 2009 predlagati rebalans proračuna za leto 2009, ki bo vključeval zmanjševanje tistih področij porabe, ki nimajo neposrednega vpliva na zniževanje agregatnega povpraševanja.

Naslednji sklop ukrepov se nanaša na finančni in industrijski del gospodarstva. V finančnem sektorju želi vlada poleg ohranjanja zaupanja varčevalcev v finančni sistem zagotoviti tudi nemoteno kreditno aktivnost ter solventnost finančnega sistema. Ukrepi v tem sektorju so v prvi vrsti preventivne narave in so podobni ukrepom, ki so jih sprejele druge države evro območja in so že operativni, njihov obseg pa bo odvisen od povpraševanja finančnega sektorja ter aktualnih razmer na finančnih trgih. Vlada trenutno vzpostavlja pravni okvir za ostale – kurativne ukrepe, v kolikor se bo v nadaljevanju izkazalo, da je to potrebno.

Ukrepi v industrijskem delu gospodarstva so namenjeni ohranjanju proizvodnih zmogljivosti in delovnih mest tudi v zaostrenih gospodarskih pogojih in naj bi upočasnili padanje gospodarske rasti, izboljšali likvidnostni položaj podjetij, ter izboljšali dolgoročne gospodarske obete.

Skupni obseg javnofinančnih spodbud v industrijskem sektorju bo prihodnje leto znašal 2,1 % BDP. Finančne posledice posameznih ukrepov so razvidne iz spodnje razpredelnice:

Ukrep v mio EUR v % BDP
Upočasnitev padanja gospodarske rasti 70 0,2
Izboljšanje likvidnosti podjetij in ohranjanje delovnih mest: 668 1,7
Povečanje izdatkov za raziskave in razvoj in izobraževanje 68 0,2
SKUPAJ 806 2,1

Skupna vrednost ukrepov države za blažitev posledic finančne krize, ki vključuje tako delovanje avtomatskih stabilizatorjev kot tudi dodatne diskrecijske ukrepe državnega proračuna in ukrepe SID banke, znaša približno 3,5 % BDP. Tovrsten obseg javnofinančnih spodbud hkrati predstavlja javnofinančni primanjkljaj sektorja države na ravni okoli 3 % BDP. Obenem pa velja izpostaviti, da namerava vlada del zmanjšanja prihodkov financirati s povišanjem trošarin na naftne derivate.

Vir: UVI

Ključne besede:
finančna kriza

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT