S 1. oktobrom 2008 je začel veljati nov, sodoben Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki je bil v Državnem zboru RS sprejet 1. aprila 2008 in novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki jo je dne 25. aprila 2008 na svoji 38. redni seji z veliko večino navzočih poslancev sprejel Državni zbor RS. Z istim dnem se začne uporabljati tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je bil v Državnem zboru sprejet 17. decembra 2007.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1)

Nov Zakon o sodnih taksah je bil pripravljen po vzoru sodobnega nemškega Zakona o sodnih stroških iz leta 2004 in hkrati temelji na enakih osnovnih načelih kot avstrijska in portugalska ureditev sodnih taks.

Najpomembnejša novost zakona je v tem, da se za celoten postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna enotna taksa. Ta taksa nadomešča prejšnje takse za tožbo, odgovor na tožbo in sodno odločbo. V večini primerov jo je potrebno plačati na začetku postopka – ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Zavezanec za plačilo te takse je vložnik navedenih vlog. Pri tem je treba poudariti, da se pri predčasnem zaključku postopka zaradi npr. sklenitve sodne poravnave vrne velik del že plačane takse (na prvi stopnji 2/3, na drugi stopnji 1/2 in na tretji stopnji 1/3 plačane takse), s čimer se spodbuja stranke k čimprejšnjemu končanju spora in posledično sodnega postopka.

V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter v postopku o prekrških, se namesto povprečnin uvajajo takse. V teh postopkih se takse na vseh stopnjah odmerjajo glede na pravnomočno izrečeno ali odpuščeno kazensko sankcijo oziroma sankcijo za prekršek, plačati pa jih mora obdolženec oziroma storilec prekrška po pravnomočnosti odločbe. Namen teh taks je zagotovitev enotnega določanja te vrste stroškov postopka za vse storilce kaznivih dejanj oziroma prekrškov ter posledično zagotovitev enotne sodne prakse na omenjenem področju.

V novem zakonu ni več sistema točk, temveč so vse takse določene v evrih.

Po novem zakonu se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu.

Tarifni del zakona je razdeljen na tabele. Vsaka vrsta postopka ima svojo tabelo, v kateri so navedene takse, ki se plačujejo v tem postopku.

Nov zakon odpravlja možnost plačila taks s sodnimi kolki. Namesto slednjih določa nov zakon pravno podlago za uvedbo novih načinov plačila sodnih taks neposredno pri sodišču (posebne blagajne na sodiščih, POS terminali, možnost plačevanja s plačilnimi karticami ipd.). Pomembna novost ob načinu plačila sodnih taks je tudi ta, da stranka po izvršenem plačilu sodne takse ne bo več dolžna dostavljati sodišču nobenih dokazil o opravljenem plačilu, kar pomeni tudi realizacijo vladnega ukrepa za odpravo administrativnih ovir v zvezi s poenostavitvijo plačevanja sodnih taks (ukrep OAO št. 25/07).

V poglavju o oprostitvah plačila sodnih taks je novost ta, da mora stranka sodišču predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju. Stranka poda izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, sodišče pa v primeru dvoma o resničnosti navedb samo pridobi ustrezne podatke, s katerimi jih preveri.

Nov zakon deloma drugače ureja tudi poglavje o izterjavi neplačane sodne takse. Če stranka ne plača sodne takse ob nastanku taksne obveznosti, ji sodišče pošlje plačilni nalog z natančno določenim rokom plačila. Novost je možnost ugovora kot pravnega sredstva zoper ta plačilni nalog. Zakon določa tudi, da vrnitev preveč plačane sodne takse odredi in izvede po uradni dolžnosti sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)

Novela Zakona o pravdnem postopku predstavlja doslej najobsežnejše noveliranje veljavnega zakona in prinaša več pomembnih rešitev na področju civilnega procesnega prava. Temeljni cilj sprejete novele je zagotoviti hitrejše in učinkovitejše vodenje postopkov v civilnih zadevah. Čeprav sodna statistika kaže, da sodišča prve in druge stopnje v zadnjih letih obvladujejo tekoči pripad civilnih zadev, še vedno prepogosto prihaja do kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar je predvsem posledica prevelikega števila nerešenih starih zadev. Največji sodni zaostanki so nastali v letih od 1994 do 1997, torej v obdobju, ki časovno sovpada s pripravo in izvedbo reorganizacije sodstva. Z uresničevanjem projekta »Lukenda« se sodni zaostanki postopoma zmanjšujejo, k večji odpravi pa bodo prispevale tudi novo sprejete rešitve. Vse določbe so namreč namenjene temu, da se bodo postopki na vseh stopnjah lahko zaključili hitreje.

Novela ZPP zvišuje vrednost spornega predmeta kot osnovo za razmejitev stvarne pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z 8.300 evrov na 20.000 evrov. V rednem postopku na prvi stopnji se ukinja senatno sojenje, možnost sojenja po sodniku posamezniku pa se v lažjih zadevah uvaja tudi na pritožbeni stopnji.

Zakon povečuje učinkovitost vročanja. Tako se poenostavlja postopek osebnega in neosebnega vročanja, med postopkom se omogoča neposredno vročanje med strankami oziroma njihovimi pooblaščenci, zagotavlja se večja učinkovitost vročanja na delovnem mestu in v objektih skupinske nastanitve. Ključna novost pa je, da se omogoča vročanje fizičnim osebam na naslovu za vročanje, ki je opredeljen v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča.

Zakon daje sodišču na razpolago določene nove ukrepe, s katerimi se zagotavlja večja koncentracija postopka s tem, da se že pred začetkom glavne obravnave zbere vse bistveno procesno gradivo, da ne bo prihajalo do prelaganja narokov. Tudi prelaganje narokov je namreč eden od poglavitnih razlogov za dolgo trajanje postopkov na prvi stopnji. Za navedeno so v civilnem postopku odgovorne tudi stranke, zato se določajo sankcije izostanka strank z naroka, katerih namen je zagotoviti večjo procesno disciplino strank in s tem pospešitev postopka. Predlagane sankcije zaradi neopravičene neudeležbe omogočajo sodišču zaključek postopka. Le upravičeni razlog za izostanek z naroka stranki omogoča vrnitev postopka v prejšnje stanje.

Določbe novele zakona, ki urejajo postopek na drugi stopnji, odpravljajo eno od pomanjkljivosti v okviru sodnega sistema, na kar je smiselno opozorilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Gre za sodbe sodišča prve stopnje, ki so bile razveljavljene in vrnjene v ponovni postopek ter v novo sojenje. V strukturi nerešenih civilnih zadev predstavljajo 25 odstotni delež ravno sodne zadeve, o katerih je bilo pred sodiščem prve stopnje že najmanj enkrat, v glavnem pa tudi že večkrat odločeno. Vsaka razveljavitev in vrnitev v novo sojenje pa za sodišče prve stopnje pomeni ponovno uvrstitev zadeve med nerešene zadeve. Ni mogoče mimo dejstva, da to vpliva na sodne zaostanke, zavlačuje postopek in odmika čas do pravnomočne odločitve, kar je povezano tudi z večjimi finančnimi sredstvi. V skladu z novimi rešitvami bodo Višja sodišča v Republiki Sloveniji tako le v primerih, ki jih zakon določa kot izjemo (če bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne bo moglo samo odpraviti in v primerih, kadar bi bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno) razveljavila sodbo sodišča prve stopnje, sicer pa bodo v zadevah odločala meritorno oziroma po vsebini, bodisi že na seji senata bodisi po opravljeni pritožbeni obravnavi. V primerih, ki jih zakon določa, bo sodišče druge stopnje moralo razpisati pritožbeno obravnavo, v drugih primerih bo odločitev za razpis pritožbene obravnave v pristojnosti samega pritožbenega sodišča. Meritorno odločanje bo bistveno skrajšalo čas za končno odločitev v zadevi, omogočilo rešitev zadeve "v teku ene poti" in s tem tudi v razumnem roku bistveno vplivalo na zmanjšanje stroškov postopka ter na število nerešenih sodnih zadev.

Zaradi nujne razbremenitve Vrhovnega sodišča RS se kot pomembna novost po vzoru nemškega in avstrijskega zakona uvaja mešani sistem po zakonu dovoljene in s strani sodišča dopuščene revizije. Tako bo revizija po samem zakonu dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.000 evrov, v ostalih primerih pa le, če jo bo dopustilo Vrhovno sodišče RS. S to spremembo bo postal pripad civilnih zadev na Vrhovno sodišče obvladljiv, kar bo sodišču omogočalo, da lahko opravlja svojo temeljno ustavno funkcijo in odloča predvsem o pravnih vprašanjih, ki so bistvena za zagotavljanje enotne sodne prakse v celi državi.

Novela Zakona o pravdnem postopku začne veljati 1. oktobra 2008, določbi 2. in 4. člena tega zakona pa se začneta uporabljati 1. januarja 2010. Do začetka uporabe teh dveh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

Veljavno ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji nadomešča nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Razlog za pripravo novega zakona je bila zlasti posodobitev postopkov zaradi insolventnosti in uskladitev s potrebami tržnega gospodarstva, zaradi notranje skladne ureditve finančnega poslovanja, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, uskladitev s stališči, ki jih je oblikovalo Ustavno sodišče RS ter omogočiti hitrejše in bolj ekonomično vodenje teh postopkov.

Nov zakon ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami (med te spadajo postopek prisilne poravnave in stečajni postopki, ki vključujejo stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine) ter postopka prisilnega prenehanja pravnih oseb, ki sta izbris iz sodnega registra brez likvidacije in prisilna likvidacija.

Pri ureditvi postopkov zaradi insolventnosti je bistvena novost ureditev dveh vrst stečajnih postopkov – stečaja zapuščine in osebnega stečaja. Pravila slednjega se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, torej podjetnika, zasebnika in potrošnika. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se glede poslov razpolaganja z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, in prevzemanja novih obveznosti omeji. Pri vseh poslih, ki so potrebni za izvedbo postopka osebnega stečaja, stečajnega dolžnika zastopa upravitelj. Enako kot stečajni postopek nad pravno osebo, se tudi postopek osebnega stečaja vodi zaradi sorazmernega in hkratnega plačila terjatev vseh upnikov. Ker fizične osebe za razliko od pravnih oseb po koncu stečajnega postopka ne prenehajo, ne prenehajo niti terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane. Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. Sodišče nato s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje, ki ni daljše od petih let. Ob tem sodišče upošteva starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in drugo osebno stanje ter razloge za njegovo insolventnost. Po poteku preizkusnega obdobja izda sodišče sklep o tem, da se dolžniku lahko odpustijo njegove obveznosti.

Nov zakon pa upošteva tudi stališča Ustavnega sodišča RS v skladu z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, ki v celoti odpravlja neustavnost določb zadnje novele Zakona o finančnem poslovanju podjetij, po kateri družbeniki po izbrisu družbe brez likvidacije sploh ne bi odgovarjali za obveznosti družbe. Ustavno sodišče je Državnemu zboru RS namreč naložilo, da navedeno neskladnost odpravi do 2. januarja 2008.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se začne uporabljati jutri, 1. oktobra 2008, razen nekaterih določb, ki so se začele uporabljati že z njegovo uveljavitvijo 1. januarja 2008.

Minister za pravosodje je izdal tudi že vse podzakonske akte, za izdajo katerih ga pooblašča ZFPPIPP. Vsi podzakonski akti so tudi že objavljeni v Uradnem Listu RS:

• Pravilnik o vodenju evidence o odpustu obveznosti in pošiljanju obvestil glede vodenja te evidence (Uradni list RS, št. 83/08),
• Pravilnik o vodenju seznama upraviteljev in o vsebini ter načinu obveščanja (Uradni list RS, št. 82/08),
• Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (Uradni list RS, št. 76/2008) ter
• Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08).

Izdana in objavljena je bila tudi vladna Uredba o objavah o postopkih zaradi insolventnosti (Uradni list RS, št. 89/08).

Vir: Ministrstvo za pravosodje