Pojasnilo DURS, št. 4290-73/2008-01, 19. 9. 2008

Bistvena sprememba v zvezi z obravnavo presežka DDV po obračunu DDV, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2008, je, da z ukinitvijo polja št. 61 (Prenos presežka iz preteklega obdobja) davčni zavezanec ne poračuna presežkov DDV v naslednjem obračunu DDV, pač pa v svoji evidenci to izvede davčni organ z internim pobotom.

Zaradi navedene spremembe so obračuni DDV samostojni in se ne verižijo. Presežki iz preteklih obdobij se tako po obračunih ne prenašajo, ampak so evidentirani na kartici davčnega zavezanca kot obveznost davčnega organa do njega.

Če davčni zavezanec zahteva vračilo presežka DDV, ki je izkazan v tekočem obračunu DDV-O, se mu vrne tekoči presežek DDV in celoten znesek presežkov DDV po vseh obračunih za nazaj, v katerih je izkazoval presežek DDV brez zahtevka za vračilo. Valuta za vračilo presežkov DDV po vseh obračunih se določi glede na zadnji predloženi obračun DDV, v katerem davčni zavezanec izkaže zahtevo za vračilo DDV.

Če davčni zavezanec ne zahteva vračila presežka DDV po predloženem tekočem obračunu DDV, se presežek DDV evidentira na kartici zavezanca kot obveznost davčnega organa do davčnega zavezanca.

V praksi so možne različne situacije v zvezi z obveznostmi in presežki DDV po obračunih DDV, ki jih opisujemo v nadaljevanju:

1. Davčni zavezanec po obračunu DDV za tekoče obdobje izkazuje obveznost, na podlagi predloženih obračunov za pretekla davčna obdobja pa ima presežke, ki jih ni zahteval nazaj

1.1 Davčni zavezanec v obračunu za tekoče obdobje označi zahtevek za vračilo DDV

Obveznost po tekočem obračunu se avtomatično pobota s presežkom po obračunih iz preteklih obdobij. Če je obveznost po tekočem obračunu višja od zneska presežka po obračunih za pretekla obdobja, davčni zavezanec plača obveznost v višini razlike. Če je znesek presežka DDV višji od zneska dolgovanega DDV po tekočem obračunu, se davčnemu zavezancu razlika vrne v roku 60 oziroma 30 dni. Davčni organ v roku 15 dni po izvršenem pobotu davčnega zavezanca obvesti o pobotu.

1.2 Davčni zavezanec v obračunu za tekoče obdobje ne označi zahtevka za vračilo DDV

Obveznost po tekočem obračunu se tudi v tem primeru avtomatično pobota s presežkom po obračunih iz preteklih obdobij. Če je obveznost po tekočem obračunu višja od zneska presežka po obračunih za pretekla obdobja, davčni zavezanec plača obveznost v višini razlike. Če je znesek presežka DDV višji od zneska dolgovanega DDV po tekočem obračunu, se presežek DDV evidentira na kartici zavezanca kot obveznost davčnega organa do davčnega zavezanca.

2. Davčni zavezanec po obračunu DDV za tekoče obdobje izkazuje presežek, na podlagi predloženih obračunov za pretekla davčna obdobja pa ima neporavnane zapadle obveznosti

2.1 Pobot presežka DDV z zahtevkom za vračilo DDV

Če ima davčni zavezanec zapadle neporavnane obveznosti iz naslova DDV (na podlagi starejših obračunov DDV ali inšpekcijske odločbe) ali drugih davkov, v obračunu DDV za tekoče obdobje pa izkazuje presežek in ima označeno zahtevo za vračilo DDV, se z zahtevanim presežkom v roku 60 oziroma 30 dni najprej pobota neporavnana zapadla obveznost iz naslova DDV, potem pa še morebitni neporavnani zapadli drugi davki. Če je znesek zahtevanega presežka višji od navedenih obveznosti, se davčnemu zavezancu razlika vrne. Davčni organ v roku 15 dni po izvršenem pobotu davčnega zavezanca obvesti o pobotu.

2.2 Pobot presežka DDV brez zahtevka za vračilo DDV

Če ima davčni zavezanec zapadle neporavnane obveznosti iz naslova DDV (na podlagi starejših obračunov DDV ali inšpekcijske odločbe) ali drugih davkov in ne zahteva vračila DDV, davčni organ izvede t.i. prisilni pobot.

Davčni organ pri obračunih DDV brez zahtevka za vračilo DDV izvaja prisilne pobote predvsem pri tistih davčnih zavezancih, pri katerih je v teku postopek davčne izvršbe. Davčnega zavezanca o pobotu predhodno obvesti po telefonu, telefaksu, e-pošti. Morebitna razlika zneska presežka nad zneskom davčnega dolga se davčnemu zavezancu praviloma vrne v roku 30 dni, saj je treba presežek DDV brez zahtevka za vračilo DDV pobotati pred datumom, ko davčni zavezanec predloži davčni obračun za naslednje davčno obdobje. Davčni organ v roku 15 dni po izvršenem pobotu davčnega zavezanca obvesti o pobotu.

Zamudne obresti

Zamudne obresti, ki bremenijo davčnega zavezanca – dolžnika iz naslova davčnega dolga, ki je predmet pobota, se obračunajo od prvega dne zamude pa vse do dneva, ko je pobot realiziran. V primeru zamude davčnega organa pri realizaciji pobotov pa davčnemu zavezancu pripadajo zamudne obresti od poteka roka za vračilo davka do dneva realizacije pobota.

Pri internem pobotu (poglavje 1), kjer se obveznost po tekočem obračunu avtomatično zapre s presežkom po obračunih iz preteklih davčnih obdobij, zamudnih obresti ni.

V tabeli je prikazan povzetek različnih možnih situacij v zvezi z obveznostmi in presežki DDV po obračunih DDV in posledičen nadaljnji postopek. Tabela je pripravljena ob predpostavki, da davčni zavezanec nima drugih neporavnanih zapadlih davkov.

Opozorilo: če ste v prejšnjih dneh (pred 9.10.2008) iztiskali to pojsanilo iz naše strani, bodite pozorni na tabelo, kjer sta bila pomotoma zamenjana stolpca obveznost in presežek

Povezava do izvirnega pojasnila