Opravilna številka: Sodba I Up 854/2003
Datum: 4.4.2006

JEDRO: Družbenik enoosebne gospodarske družbe ima praviloma vpliv na poslovanje gospodarske družbe in je odgovoren za njene obveznosti.

IZREK: 1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrne. 2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

OBRAZLOŽITEV:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 29.6.2001 ter ji zadevo vrnilo v ponovni postopek (1. točka izreka), zahtevo za povrnitev stroškov postopka pa je na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS zavrnilo (2. točka izreka). Z navedeno odločbo tožene stranke je bila zavrnjena tožnikova pritožba proti sklepu Davčnega urada M. z dne 2.10.2000, s katerim je bilo odločeno, da se zoper tožnika opravi prisilna izterjava dolga v skupnem znesku 2.704.533,60 SIT iz njegovega premičnega premoženja.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da sklep o prisilni izterjavi glede na svojo vsebino temelji na 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), po katerem se v primeru iz njegovega 1. odstavka (z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha) šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD (da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo odgovornosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe). Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-1-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02) je bila (med drugim) pogojno razveljavljena tudi določba 4. odstavka 27. člena omenjenega zakona, kolikor se nanaša na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. V obravnavani zadevi do dne, ko je začela razveljavitev učinkovati (5.11.2002) ni bilo pravnomočno odločeno. Pravna podlaga na podlagi katere je bil začet postopek zoper tožnika (kot ustanovitelja in edinega družbenika gospodarske družbe A. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra 30.3.2000) je zato, glede na določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) postala sporna. Od tožnika kot družbenika bi bilo namreč mogoče (ob upoštevanju obrazložitve omenjene odločbe ustavnega sodišča) izterjati sporne obveznosti izbrisane gospodarske družbe le pod pogojem, da je zanje odgovoren iz razlogov navedenih v omenjeni odločbi.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da tako iz objave sklepa o izbrisu gospodarske družbe ALPID iz sodnega registra kot iz samega izbrisa izhaja, da je tožnik edini ustanovitelj in družbenik izbrisane gospodarske družbe. Niti v pritožbenem postopku niti v tožbi ni navajal ničesar v zvezi s svojim položajem v gospodarski družbi. Zato meni, da je imel vpliv na njeno poslovanje in bil odgovoren za njeno uspešno poslovanje. Ponovno preverjanje omenjenih okoliščin ni potrebno. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrne in potrdi izpodbijani upravni akt.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba tožene stranke kot neutemeljena zavrne ter da se toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Določbi 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod (davčna organa jih izrecno ne citirata, vendar se sklep oziroma izpodbijani upravni akt nanju v materialnem smislu opirata) na katerih temelji sporni sklep o prisilni izterjavi, sta bili z že navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljeni, kolikor se nanašata na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe ne bi bili odgovorni za obveznosti družbe.

Glede na pravne posledice odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije določene v 44. členu Zakona o ustavnem sodišču, se razveljavljeni določbi ZFPPod, uporabljata (tudi) za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev pričela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

O sporni prisilni izterjavi do 5.11.2002 (ko je razveljavitev pričela učinkovati) res ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da navedenih določb ZFPPod v razveljavljenem obsegu, torej kolikor se nanašata na družbenike nedelujočih družb, ki na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe niso mogli vplivati, ter ki glede na to niso odgovorni za obveznosti družbe, ni mogoče uporabiti.

V obravnavani zadevi, glede na poznejšo razveljavitev omenjenih zakonskih določb z retroaktivnim učinkom, tožena stranka v davčnem postopku res ni ugotavljala vpliva tožnika kot družbenika, ki ga je imel na poslovanje družbe. Toda v primeru kot je obravnavani, ko gre za enoosebno gospodarsko družbo, katere ustanovitelj in (glede na podatke sodnega registra) vseskozi tudi edini družbenik je bil tožnik, je po presoji pritožbenega sodišča, imel vpliv na poslovanje izbrisane družbe ter je tudi odgovoren za njene obveznosti.

Dejstvo, da so sicer imeli t.i. pasivni družbeniki izbrisanih družb možnost ugovarjati, da na poslovanje družbe niso imeli vpliva šele s sprejetjem omenjene odločbe ustavnega sodišča, v obravnavanem primeru, na odločitev ne more vplivati. Odgovornost družbenika enoosebne družbe na podlagi omenjenih določb 27. člena ZFPPod namreč nastopi avtomatično po samem zakonu.

Tožnik v pritožbi v upravnem sporu (torej že po uveljavitvi omenjene odločbe ustavnega sodišča) ni oporekal svoji pasivni legitimaciji oziroma ni ugovarjal, da ne bi imel vpliva na poslovanje izbrisane družbe ter posledično, da ne bi bil odgovoren za njene obveznosti. Zato tudi ni bila kršena njegova pravica, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na prehod terjatve nanj, varovana z 22. členom Ustave RS.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje (kot izhaja iz upravnih spisov) pa je bilo po presoji pritožbenega sodišča tudi materialno pravo (1. odstavek 394. člena ZGD) pravilno uporabljeno.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi tožene stranke ugodilo, ter s sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožnikovo tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS.

Zadnja sprememba: 13.5.2008

VIR:http://www.sodnapraksa.si