Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.2.2004

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku

uvi.si

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku

Vlada RS je na seji 12.februarja 2004 določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku in ga posredovala državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.
Predlog omenjenega zakona v večji meri pomeni terminološko usklajevanje zakona. Različne rabe izrazov so narekovale poenotenje izrazoslovja. Na več mestih gre za usklajevanje z nekaterimi že sprejetimi zakoni na področju državne uprave. Pomembna novost zakona je možna ukinitev krajevne pristojnosti, kadar vlada na posameznih upravnih področjih zagotovi pogoje za to, da se posamezne vrste postopkov lahko izvajajo na celotnem območju države. V predlogu zakona je na več mestih poudarjena odgovornost uradne osebe, ki vodi postopek. V ta namen je dodan nov pritožbeni razlog, če v postopku sodelujejo uradne osebe, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev za vodenje postopka. Zakon ureja nekatere ugotovljene pomanjkljivosti, kot je reševanje spora o pristojnosti med upravno enoto in ministrstvom, pomoč upravnih enot ministrstvom v primerih, ko ne gre za pravno pomoč v smislu zakona. Vrsta novih določil zakona je usmerjena k pospeševanju postopkov in poenostavljenim postopkom. Na to kažejo nova določila o vstopu stranskih udeležencev v postopke, kjer morajo svoj pravni interes bolj določno navesti. Poleg tega, da morata tako uradna oseba kakor tudi oseba, ki dokazuje pravni interes, tega dejansko ugotoviti in s tem prispevati k odpravi številnih pritožbenih in obnovitvenih razlogov zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v postopkih. Zakon v ta namen uvaja nov razlog prekinitve postopka. Uvedeno je obvezno sodelovanje pooblaščenca, kadar je stranka v tujini.

Zakon na novo ureja pojem vloge. Da bi uradne osebe razbremenili pisanja zapisnikov ob podani ustni vlogi, zakon omogoča podajo vloge na različne, v praksi uporabne vloge na pripravljenih obrazcih, ki niso predpisani. Posebna novost na tem področju pa je možnost podaje elektronske vloge. Elektronsko poslovanje v upravnih postopkih, pri katerih je vrsta takih, ko stranki ni potrebno priti k organu, je zajeto v številnih določilih zakona. Podana je tudi pravna podlaga za izdajo podzakonski aktov o elektronskem poslovanju, podaji vloge, vročanju in obveščanju, o informacijskem sistemu, ki je mogoče uporabljati tudi kot oglasno desko organa in podobno, avtomatiziranem pridobivanju številnih že obstoječih podatkov v različnih uradnih evidencah državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. V ta namen zakon pri podaji vloge stranke uvaja EMŠO kot sestavni del vloge. Poleg lastnoročnega podpisa zakon uvaja tudi elektronski ali drugačen podpis. Za zagotavljanje obstojnosti dokazil in njihovo uporabo tudi v različnih sodnih postopkih so podane nekatere spremembe, ki se nanašajo na prepis ročno pisanega zapisnika, odpravo različnih zaznamkov na spisih, ki niso njihov sestavni del, poudarek na pisanju zapisnikov in manj uradnih zaznamkov, neformalne pogovore organa s stranko po telefonu, izdajanja samostojnih potrdil o tem, da je upravni akt dokončen, pravnomočen ali izvršljiv. Vročanju so namenjene številne spremembe. Poleg omogočanja elektronskega vročanja zakon dopušča možnost, da po preteku rednega 15-dnevnega roka za prevzem kuverte, po katerem šteje zakon za opravljeno vročitev, da vročevalec pošiljko pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku in tako stranki omogoči izrabo pritožbenega roka in hkrati preprečuje številne vrste pred okenci organov, ker v času odsotnosti stranke niso uspele prevzeti pošiljke pri vročevalcu. Predlog zakona odpravlja številna v praksi odprta vprašanja pri posameznih institutih, ali izdan sklep zadrži izvajanje akta, kdaj je dopustna pritožba zoper nekatere sklepe, kdo trpi stroške postopka v zahtevnejših upravnih postopkih. Določila o upravnih taksah zakon povsem izpusti, saj je to materija, ki jo ureja poseben zakon.

Bolj jasno je določeno to, kdaj se šteje, da je bila odločba izdana (ko je bila strankam vročena) saj podpisana in nevročena odločba nima pravnih učinkov. Dopolnjena so določila o umiku vloge. Spremenjena in natančneje določena so pravila o spreminjanju zahtevkov strank v času postopka, pritožbenega postopka in v času obnove postopka. Dodano je novo poglavje o overjanju. Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti. Overitev prepisa ali kopije pa potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino. Z uvedbo te novosti skrajšujemo številne postopke, pri katerih organ potrebuje overjene listine (še posebej v davčnih postopkih).

Za pospeševanje postopkov so v zakonu skrajšani nekateri roki, hkrati pa dana možnost, da posebni zakoni določijo drugačen rok za izdajo odločbe, ki je lahko krajši ali daljši od roka, določenega s tem zakonom. Konkretneje in bolj jasno je opredeljena delna pravnomočnost, tako da lahko stranke uveljavljajo določene dele ali vsebine odločbe, ki niso povezane od delov ali vsebin, zoper katere stranka vlaga pravna sredstva.

Nova je določba, da se, če je zoper odločbo organa druge stopnje vložena tožba, upravni postopek v konkretni zadevi nadaljuje po pravnomočnosti sodne odločbe. S tem se odpravlja dilema, ali naj upravni postopek organa prve stopnje kljub temu poteka po navodilih organa druge stopnje, čeprav je zoper njo vložena tožba. Hkrati pa se odpravi možnost izdaje akta, ki ga je sodni organ odpravil ali razveljavil, nastale pa bi številne materialne posledice, ki jih kasneje ni mogoče več popraviti.

Pomembno novost prinaša zakon glede opravljanja izvršb. Nosilci javnih pooblasti se srečujejo s številnimi problemi, ko je potrebno njihovo odločbo prisilno izvršiti. Postopek take izvršbe poteka prek upravne enote, kar postopke preveč birokratizira in zavlačuje. Na podlagi sedanjih določil nosilci javnih pooblastil tudi ne morejo izrekati sankcij zoper udeležence v postopkih, ampak morajo o tem obvestiti upravno enoto, da ta to opravi za njih. S predlaganimi spremembami bodo tudi nosilci javnih pooblastil sami izvrševali svoje odločbe po postopku, določenem v tem zakonu.

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT