Pojasnilo DURS, št. 4210-501/2008-3, 9. 7. 2008

Davčni zavezanec navaja, da lahko stranke v okviru ene zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje k osnovnemu življenjskemu zavarovanju sklenejo tudi dodatna zavarovanja. Tako se lahko zgodi, da se osnovno življenjsko zavarovanje sklene za dobo, daljšo od 10 let, dodatno zavarovanje pa za krajšo dobo.

Na vprašanje, ali se davek od prometa zavarovalnih poslov plačuje od celotne zavarovalne premije, čeprav zavarovalno razmerje ni krajše od 10 let, ali je potrebno vsako kritje oziroma premijo za to kritje obravnavati posebej, odgovarjamo:

Od dodatnih zavarovanj, sklenjenih k osnovnemu življenjskemu zavarovanju, ki so sklenjena za obdobje, krajše od 10 let, je treba obračunati in plačati davek od prometa zavarovalnih poslov.

Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov – ZDPZP (Uradni list RS, št. 96/05 – UPB1) v 3. členu določa, da se davek od zavarovalnih poslov plačuje od opravljenih zavarovalnih poslov. Zavarovalni posli po tem zakonu so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem oziroma življenjskem zavarovanju.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 109/06–UPB2) so zavarovalni posli po tem zakonu sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj. Zavarovanja so sestavni element zavarovalnih poslov in se po drugem odstavku 2. člena tega zakona razvrščajo glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, v različne zavarovalne vrste. Zavarovalne vrste se po četrtem odstavku 2. člena tega zakona združujejo v zavarovalne skupine, to pa sta skupini življenjskih in premoženjskih zavarovanj.

V trinajstem odstavku 14. člena ZZavar je določeno, da lahko zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, k življenjskim zavarovanjem sklepa tudi dodatna zavarovanja. Dodatna zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, ki opravlja posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, obsegajo različne oblike zavarovanj, vendar le, če so te oblike zavarovanj sklenjene kot dodatna zavarovanja k življenjskemu zavarovanju.

Ne glede na to, da gre v zadevnem primeru za eno zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje, znotraj katere je sklenjenih več dodatnih zavarovanj, je potrebno dodatna zavarovanja obravnavati ločeno, saj predstavljajo posamičen zavarovalni posel, od katerega se plačuje davek v skladu s 3. členom ZDPZP.

V skladu s 6. členom ZDPZP je osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov premija oziroma prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe. Ta določba ureja osnovo za obračun davka od zavarovalnih poslov, zato je to določbo v okviru več zavarovanj (dodatnih) lahko razumeti, da se določa za vsak posamičen zavarovalni posel. Posamični zavarovalni posli pa so lahko sklenjeni znotraj ene same zavarovalne pogodbe.

ZDPZP v 2. točki prvega odstavka 8. člena določa, da se davka od zavarovalnih poslov ne plačuje od premoženjskih (nezgodnih in zdravstvenih) in življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalno razmerje ni krajše od dobe 10 let. Iz navedenega izhaja, da je za pravilno izvajanje 8. člena ZDPZP relevantno trajanje zavarovanja.

Če torej zavarovalno razmerje krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst in se trajanje zavarovanja med posameznimi zavarovalnimi vrstami razlikuje, se za vsako zavarovalno vrsto posebej glede na trajanje zavarovanja ugotavlja obveznost obračuna in plačila davka od prometa zavarovalnih poslov. V konkretnem primeru to pomeni, da je treba od dodatnih zavarovanj, sklenjenih za obdobje, krajše od 10 let, obračunati in plačati davek od prometa zavarovalnih poslov.