Kako izgleda člen v DDV sestavljenki?

Primer kazala posameznega člena:

3. člen ZDDV-1– Predmet obdavčitve
I. Vsebina zakona
II. Komentarji
III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (6.,7.,9.,10.,11.,12.,13., 14.,15.,16.,18.,19.,20.,23.,24.,25.,26.,27. člen)
IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

Primer člena z dodanimi komentarji, pripradajočimi člani pravilnika, pojasnili Durs in sodno prakso

Kazalo:
3. člen ZDDV-1– Predmet obdavčitve

I. Vsebina zakona
(1) Predmet DDV so naslednje transakcije:

1. dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) za plačilo;

2. pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo:

a) davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali osmega odstavka 20. člena tega zakona;

b) v primeru pridobitve novih prevoznih sredstev, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;

c) v primeru pridobitve trošarinskih izdelkov, pri katerih nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona;

3. opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo;

4. uvoz blaga.

(2) Za namene 2. b) točke prvega odstavka tega člena se za »prevozna sredstva« štejejo naslednja prevozna sredstva, namenjena za prevoz oseb ali blaga:

* kopenska motorna vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo motorja nad 7,2 kilovata;
* plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil za plovbo na odprtem morju, ki prevažajo potnike za plačilo in plovil za namene opravljanja komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti ali za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov;
* zrakoplovi, katerih vzletna teža presega 1550 kilogramov, razen zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem na mednarodnih poteh za plačilo.

(3) Prevozna sredstva iz drugega odstavka tega člena se štejejo za nova, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

* plovila in zrakoplovi so dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko so bili prvič dani v uporabo, kopenska motorna vozila pa pred potekom šestih mesecev po datumu, ko so bila prvič dana v uporabo, in
* da s kopenskimi motornimi vozili ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovili ni preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovi ni preletenih več kot 40 ur.

(4) Za namene 2. c) točke prvega odstavka tega člena, se za »trošarinske izdelke« štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače in tobačni izdelki, kot so določeni z veljavno zakonodajo Skupnosti, ne pa tudi plin, dobavljen po distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali električna energija.

II. Komentarji

II.a Komentar k 3. členu ZDDV-1-vir: Poročevalec ZDDV-1 – 1. obravnava

S tem členom je določeno, katere transakcije so predmet DDV, kaj se šteje za prevozna sredstva in katere pogoje morajo prevozna sredstva izpolnjevati, da se štejejo za nova prevozna sredstva, ko se mora obračunati DDV pri pridobitvi znotraj Skupnosti. Podana je tudi definicija trošarinskih izdelkov, ki so predmet DDV pri pridobitvi znotraj Skupnosti.

Določbe vključujejo besedilo iz prejšnjega 3., 3.a in 11.a (peti, šesti in sedmi odstavek) zakona z redakcijskimi popravki.

Predmet obdavčitve v Sloveniji so dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec dobavi oziroma opravi na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj Skupnosti, opravljene za plačilo in uvoz blaga. V zakonu je posebej izpostavljeno, da je predmet obdavčitve tudi pridobitev novih prevoznih sredstev, ki jih v Skupnosti pridobi katera koli oseba in pridobitev trošarinskih izdelkov, za katere nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji.

II.b Komentar avtorice

Komentar k celotnemu členu (2. člen Direktive Sveta 2006/112/ES):

1) V zvezi z vprašanji davčnega obravnavanja blaga in storitev, ki se plačujejo s sredstvi, zbranimi s prostovoljnimi prispevki načela delovanja sistema davka na dodano vrednost ne dopuščajo različnega davčnega obravnavanja blaga in storitev glede na to, s kakšnimi sredstvi se to blago oziroma storitve plačujejo, ampak je davčni “status” blaga oziroma storitev vezan na njihovo naravo oziroma na status osebe, ki je dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitve. Donacije, darila ipd. niso predmet davka na dodano vrednost, kar izhaja iz osnovne definicije 3. člena ZDDV-1. Poraba teh sredstev pa je že naslednja okoliščina oziroma dogodek, katerega davčne posledice je treba določati samostojno.

Moramo pa upoštevati, da so donacije lahko dane v denarju ali naravi. Davčna obveznost je odvisna tudi od tega, kakšen status ima donator. Če je donator davčni zavezanec za DDV je dolžan od donacij v naravi obračunati DDV (dano blago ali storitve), če pa donator ni davčni zavezanec (državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava) pa praviloma DDV ne obračuna, saj tudi pri nabavi blaga ne koristi pravice do odbitka vstopnega DDV. Donacije v denarju pa se za razliko od donacij v naravi ne obravnavajo kot promet blaga ali storitev v smislu ZDDV-1.

2) Za pridobitev blaga ni več pomembno, da pridobi prejemnik lastninsko pravico na premičnini, temveč da je prenešena pravica do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik ter dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano prejemniku. Omenjeno dokazilo je zelo pomembno za dobavitelja, da lahko na njegovi podlagi opravi oproščeno znotrajskupnostno dobavo blaga. V tem primeru se blago obdavči pri prejemniku blaga, če gre za pridobitve iz tega člena, upoštevajoč izključitve iz 4. člena tega zakona. Zaradi nepopolnih dokazov o odpremi blaga v drugo državo članico se v praksi dostikrat dogaja, da nastane dvojna obdavčitev istega prometa (dobavitelj ne sme uveljavljati oprostitve zaradi nezadostnih dokazov o iznosu, zato je dolžan takšno dobavo obdavčiti z DDV, prejemnik pa je po nacionalni zakonodaji tudi dolžan obračunavati DDV). Izjeme od obdavčitve pri pridobitvah so navedene v 4. členu tega zakona.

Komentar k 1. in 3. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona:

Direktiva Sveta 2006/112/ES v 1 a) in c) točki 2. člena (Šesta direktiva: 1. točka 2. člena) določa, da je predmet DDV dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo. Zakon pa v svojih določbah dodaja še besedilo »v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti«. Besedilo dopušča dvom, ali to pomeni, da ne pride do obdavčitve v primeru, ko zavezanec opravi dobavo ali storitev izven registrirane dejavnosti. V izogib nejasnostim je Ministrstvo za gospodarstvo predlagalo, da bi lahko ta del besedila izpustili. Vlada RS je omenjeni predlog zavrnila z obrazložitvijo, da je to besedilo potrebno, saj je le tako jasno, da karkoli, kar davčni zavezanec prodaja izven svoje dejavnosti (kot fizična oseba), ni predmet obdavčitve z DDV.

Komentar k 2. odstavku tega 3. člena zakona:

Nakupi fizičnih oseb se z davkom na dodano vrednost praviloma obdavčijo po načelu porekla (po predpisih države, kjer so nakupi blaga dejansko opravljeni). Slednje načelo pa ne velja pri pridobitvi novih prevoznih sredstev, ki jih pridobi katerakoli oseba, med drugim tudi fizična oseba. Nova prevozna sredstva (cestna vozila, zrakoplovi, plovila) so obdavčena po načelu namembne države. Če slovenski kupec, npr. fizična oseba, pripelje novo osebno motorno vozilo v Slovenijo iz Nemčije, plača DDV v Sloveniji in ne v Nemčiji, kjer je kupil novo prevozno sredstvo. V tretjem odstavku 3. člena tega zakona je podana definicija novega prevoznega sredstva, ki je obdavčeno po načelu namembnosti. Če nabavljeno prevozno sredstvo ne bi izpolnjevalo pogojev za novo prevozno sredstvo (je rabljeno prevozno sredstvo v smislu ZDDV-1), potem plača fizična oseba DDV v državi nakupa (v našem primeru v Nemčiji).

III. Pripadajoči členi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (6.,7.,9.,10.,11.,12.,13., 14.,15.,16.,18.,19.,20.,23.,24.,25.,26.,27. člen)

6. člen-P (Uporaba naročnikovega materiala)

(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga po ZDDV-1.

(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.

7. člen-P (Zamenjava)[1]

(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.

(2) Zamenjava vračljive embalaže se ne šteje za zamenjavo blaga, če dobavitelj blaga v vračljivi embalaži spremlja zamenjavo polne embalaže za prazno le evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.

(3) Če dobavitelj zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake količine, enake trgovske kakovosti in tehničnih karakteristik in ostane davčna osnova nespremenjena se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljivo dobavo.

9. člen- P (Stvarni vložki)[2]
(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena.

(2) Če se stvarni vložek iz prejšnjega odstavka uporablja za druge namene kakor za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, mora prevzemnik stvarnega vložka plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

(3) Če se stvarni vložek iz drugega odstavka tega člena uporablja za druge namene kot za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, je treba plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

10. člen- P (Likvidacija in stečaj)

(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se štejejo za obdavčljivo dobavo blaga in storitev.

(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na unovčenje stečajne mase (premoženja) stečajnega dolžnika, razen prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe.

11. člen- P (Prodaja blaga v postopku izvršbe)

(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.

(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.

12. člen- P (Zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)

(1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.

(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se taka uporaba šteje za obdavčljivo dobavo.

(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljena dobava blaga, ki jo izvede zastavitelja zastavnemu upniku.

13. člen- P (Odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)

(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem:

- dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;

- zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti, in stroški opomina;

- pogodbene kazni;

- povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene storitve.

(3) Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.
14. člen (Zamenjava blaga v garancijskem roku)[3]

(1) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo.

(2) Če da dobavitelj iz prejšnjega odstavka v zameno drugo blago manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.

15. člen-P (Donacije)

Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.

16. člen- P (Članarine)

(1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 opravlja drug davčni zavezanec.

(2) Če oseba iz petega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, se obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.

(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.

(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 43. člena ZDDV-1 in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.

18. člen- P (Uvoz blaga)

Uvoz blaga, ki je predmet DDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Skupnost.

19. člen- P (Neskupnostno blago)

(1) Predmet DDV je tudi dobava neskupnostnega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena ZDDV-1.

(2) Če je za dobavo neskupnostnega blaga predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša na dobavo neskupnostnega blaga v Sloveniji in na pridobitev neskupnostnega blaga znotraj Skupnosti.

20. člen- P (Trošarinski izdelki)

(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu z 2.c) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane, tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1.

(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je taka pridobitev predmet DDV v skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1.

23. člen- P (Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti)

(1) DDV se ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od dobave rabljenega prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni po posebni ureditvi za rabljeno blago.

(2) DDV se ne obračunava in ne plačuje tudi od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavi v Slovenijo, ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi članici.

(3) DDV se obračunava in plačuje od rabljenega prevoznega sredstva, ki ga pridobi oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji od prodajalca, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici in je rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki pogojem iz 1. točke 46. člena ZDDV-1. Oseba, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo, izkaže DDV v obračunu DDV.

(4) Oseba iz prejšnjega odstavka prijavi pridobitev rabljenega prevoznega sredstva na obrazcu DDV-RPS, ki je Priloga I tega pravilnika in je njegov sestavni del. Brez predložitve obrazca DDV-RPS, ki ga potrdi davčni organ, se rabljeno prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati. Oseba, identificirana za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, ne predloži obrazca DDV-RPS.

(5) Rabljeno prevozno sredstvo po tem členu je prevozno sredstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

- kopensko motorno vozilo je bilo dobavljeno po preteku šestih mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v uporabo, plovilo in zrakoplov pa po preteku treh mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v uporabo in

- s kopenskim motornim vozilom je prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

24. člen-P (Pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti)

(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve prevoznega sredstva iz drugega odstavka 3. člena ZDDV-1, če se v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZDDV-1 šteje za novo prevozno sredstvo.

(2) Plačnik DDV je katera koli oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to, ali je identificirana za namene DDV ali ne.

(3) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P1, ki je Priloga II tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV odmeri davčni organ. Brez dokazila o plačilu DDV se prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.

(4) Oseba, ki je identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P2, ki je Priloga III tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV izkaže v obračunu DDV. Brez predložitve obrazca DDV-NPS-P2, ki ga potrdi pristojni davčni organ, se prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.

(5) Obrazca DDV-NPS-P1 in DDV-NPS-P2 se izpolnita v treh izvodih (za pridobitelja, davčni organ in registracijski organ).

(6) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi novo prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.

25. člen- P (Prva uporaba novih prevoznih sredstev)

(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:

- se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic ali

- je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali

- je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo vozila, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali

- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 in zrakoplovi iz tretje alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:

- je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu ali

- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu ali

- je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo vozila ali

- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic ali

- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

26. člen- P (Oproščene dobave novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti)

(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico kateri koli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-NPS-D1, ki je Priloga IV tega pravilnika in je njegov sestavni del.

(2) Obrazec DDV-NPS-D1 izpolni tudi vsaka oseba iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 46. člena ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec iz prvega in oseba iz drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-NPS-D1 davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 8 dneh od dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-NPS-D1 se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa se izpolni le, če se obrazec potrebuje za registracijski organ.

(4) Davčni organ vodi evidenco dobav novih prevoznih sredstev iz tretjega odstavka tega člena za namene izmenjave podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.

27. člen- P (Tristranski posli)

Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Skupnosti davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.

[1] 7. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je doživel spremembe zaradi objave Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 52/07) .

[2] 9. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je doživel spremembe zaradi objave Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 52/07)

[3] 14. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je doživel spremembe zaradi objave Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 52/07).

IV. Pojasnila DURS in sodna praksa

1. Transakcije javnih podjetij in DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-397/2006, 26. 3. 2007, povezava:

www.racunovodja.com

2. Obravnava emisijskih kuponov in trgovanje z njimi z vidika DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-124/2007, 16. 4. 2007, povezava:

www.racunovodja.com

3. Obračun DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-67/2007-2, 21. 3. 2007, povezava:

www.racunovodja.com

4. Odškodnina, Pojasnilo DURS, št. 4230-207/2007-2, 2. 8. 2007, povezava:

www.racunovodja.com

5. Obračun DDV in brezplačna dobava publikacij z oglaševalsko vsebino, Pojasnilo DURS, št. 4230-250/2007, 20. 9. 2007, povezava:

www.racunovodja.com

6. Vpisovanje prejetih sredstev iz državnega proračuna, skladov socialnega zavarovanja in socialnih prispevkov v DDV obrazec, Pojasnilo DURS, št. 4230-300/2007, 6. 12. 2007, povezava:

www.racunovodja.com

7. Nabava knjig od dobavitelja iz Norveške na ozemlju Slovenije in obračun DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-385/2007, 22. 1. 2008, povezava:

www.racunovodja.com

8. Uporaba posebne sheme za obdavčitev prodaje motornih vozil, ki so bila kupljena v EU brez DDV, na podlagi predložitve identifikacijske številke za DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-287/2007, 15. 1. 2008, povezava:

www.racunovodja.com

9. Obdavčitev prenosa novega motornega vozila v Slovenijo z DDV in DMV, Pojasnilo DURS, št. 4234-40/2007, 15. 1. 2008, povezava:

www.racunovodja.com

10. Evidentiranje prometa med osnovno in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, Pojasnilo DURS, št. 4230-7/2008, 18. 2. 2008, povezava:

www.racunovodja.com

11. DDV in »sale and lease back« pogodbe, Pojasnilo DURS, št. 4230-291/2007, 7. 7. 2008, povezava:

www.durs.gov.si

12. Soinvestitorstvo in pravica do odbitka, Pojasnilo MF, št. 423-92/2008, 18. 6. 2008, povezava:

www.durs.gov.si

Smiselno, ob upoštevanju sprememb zakonskih določb, lahko upoštevamo pojasnila davčnega organa in sodno prakso k 3, 3.a in 11.a členu prejšnjega Zakona o DDV.

Sodna praksa k 2. členu Šeste direktive (2. člen-Področje uporabe), npr.:

2 Case C-349/96 (Card Protection Plan)

Case C-276/97 (Commission/France)

Case C-358/97 (Commission/Ireland)

Case C-359/97 (Commission/UK)

Case C-408/97 (Commission/Netherlands)

Case C-158/98 (Coffeeshop Siberie)

Case C-349/96 (Card Protection Plan)

Case C-276/97 (Commission/France)

Case C-260/98 (Commission/Greece)

Case C-150/99 (Lindöpark)

Case C-169/00 (Commission/Finland)

Case C-465/03 (Kretztechnik)

Case C-354/03 (Optigen)

Case C-355/03 (Fulcrum)

Case C-435/03 (BAT International)

Case C-484/03 (Bond House systems)

Case C-111/05 (Aktiebolaget NN)

Case C-132/06 (Commission/Italy)

2(1) Case 73/85 (Kerrut)

Case 235/85 (Commission/Netherlands)

Case 102/86 (Apple and Pear)

Case 269/86 (Mol)

Case 289/86 (Happy Family)

Case 203/87 (Commission/Italy)

Case C-101/91 (Commision/Italy)

Case C-35/90 (Commission/Spain)

Case C-16/93 (Tolsma)

Case C-155/94 (Wellcome Trust)

Case C-331/94 (Commission/Greece)

Case C-258/95 (Julius Fillibeck)

Case C-283/95 (Karlheinz Fischer)

Case C-291/92 (Armbrecht)

Case C-349/96 (Card Protection Plan)

Case C-276/97 (Commission/France)

Case C-415/98 (Bakcsi)

Case C-404/99 (Commission/France)

Case C-498/99 (Town and Country Factors Ltd.)

Case C-287/00 (Commission/Germany)

Case C-442/01 (KapHag Renditefonds)

Case C-452/03 (RAL)

Case C-465/03 (Kretztechnik)

Case C-210/04 (FCE Bank)

Case C-280/04 (Jyske Finans)[1]

eur-lex.europa.eu

2(2) Case 15/81 (Schul 1)

Case 294/82 (Einberger 2)

Case C-343/89 (Witzemann)

Case C-414/97 (Commission/Spain)

Case C-437/06 (Securenta Gőttinger Immobilienanlagen)

Sodna praksa k 28a členu Šeste direktive (28a člen- Področje uporabe; XVIa-Prehodna ureditev za obdavčevanje trgovine med državami članicami), npr.:

28a Case C-414/97 (Commission/Spain)

Case C-409/04 (Teleos)

[1] Člena 2(1) in 6(1) Šeste direktive Sveta 77/388/CEE z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero – je treba razlagati tako, da je treba zneske, plačane iz naslova ar, v okviru pogodb, ki se nanašajo na opravljanje hotelskih storitev, obdavčenih z davkom na dodano vrednost, če stranka izrabi pravico do odstopa in lastnik hotela te zneske obdrži, šteti kot pavšalne odškodnine zaradi odpovedi pogodbe, plačane za odpravo utrpljene škode zaradi neizpolnitve stranke, ki nimajo neposredne zveze s kakršno koli odplačno storitvijo in kot taki niso predmet tega davka.

Naročilo

Več o Davčnih sestavljenkah

Ključne besede:
DDV
Davek na dodano vrednost
DDV sestavljenka

Objavite na Facebooku

RSS rubrike Davki!