Opravilna številka: sodba U 2426/2002
Datum: 27.11.2003

JEDRO: Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se nanaša na dejansko vzdrževanje le-teh v letu, za katero se dohodnina odmerja, saj gre za obremenitev vseh dohodkov leta, za katero se dohodnina odmerja, tudi tistih, ki so bili izplačani za pretekla leta. Po presoji sodišča tožena stranka tožniku upravičeno ni priznala pravice do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana v letu 2001, kajti stroški vzdrževanja žene v letih 1993 do 1998 niso obremenili njegovih dohodkov, ki jih je prejel v letu 2001.

ZADEVA:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. ... z dne 30. 10. 2002 zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave B št. ... z dne 12. 7. 2002. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da po določbi 5. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 1/95-odločba US, 7/95, 14/96-odločba US, 44/96, 68/96-odločba US, 82/97-odločba US, 36/99-odločba US, v nadaljevanju ZDoh) dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena ZDoh. Na podlagi 13. člena istega zakona se dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto, in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, v celoti vštejejo v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov. Za ugotovitev poprečne stopnje dohodnine enoletnih prejemkov se pri dohodkih, pri katerih se lahko ugotovi višina dohodka v letu, za katerega se dohodnina odmerja, upošteva ugotovljena višina prejemka tega leta. V primeru, ko razmejitev prejemkov po letih ni možna, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več let, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša, in se v osnovo za ugotovitev poprečne stopnje vključi tisti del dohodka, ki odpade na eno leto. Tožena stranka je ugotovila, da so bili tožniku v skladu s kontrolnimi podatki izplačevalca v osnovo za odmero dohodnine upoštevani prejemki iz naslova pokojnine v višini 14.866.261,00 SIT. Iz prejemkov pokojnine za leto 2001 je bila tožniku ugotovljena osnova za določitev poprečne stopnje davka v višini 2.969.154,00 SIT, od te osnove pa izračunana dohodnina za leto 2001 v višini 817.154,00 SIT. Na podlagi teh podatkov je bila tožniku ugotovljena poprečna stopnja davka v višini 27,521% in na podlagi tako ugotovljene poprečne stopnje od celotne osnove za odmero dohodnine v višini 14.154.292,00 SIT, zmanjšane za splošno olajšavo v višini 283.221,00 SIT in za olajšavo za namene 9. člena ZDoh v višini 428.748,00 SIT, odmerjena dohodnina v višini 3.895.465,00 SIT. Po mnenju tožene stranke tožnik do posebne olajšave za vzdrževano ženo, kot jo je uveljavljal v rubriki B/III napovedi za odmero dohodnine, tj. za obdobje med letom 1993 in letom 1998, ni upravičen, kajti posebna olajšava bi mu šla samo za tiste družinske člane, ki jih je v odmernem letu, tj. v letu 2001, vzdrževal. Poleg tega pa posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, to je ženo, za leto 2001 sploh ni uveljavljal. V postopku odmere dohodnine za leto 2001 je bila pri izračunu povprečne stopnje davka pravilno upoštevana Uredba o valorizaciji zneskov za odmero dohodnine za leto 2001 (Uradni list RS, št. 19/02). Tožena stranka je tožniku posebej pojasnila, da bi bila v primeru neupoštevanja valoriziranih zneskov za izračun dohodnine, tožniku ugotovljena višja stopnja davka.

Tožnik meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Po njegovem mnenju so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za priznanje pravice do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana za obdobje od leta 1993 do 1998. Tožnik je pravico do posebne olajšave za vzdrževano ženo uveljavljal ter predložil ustrezna dokazila takoj, ko je za to imel možnost. Pravice do posebne olajšave v letih 1993 do 1998 ni mogel uveljavljati, saj v tem obdobju napovedi za odmero dohodnine sploh ni oddajal, ker dohodka, to je vojaške starostne pokojnine, na območju Republike Slovenije neutemeljeno ni prejemal. Če bi v navedenem obdobju pokojnino prejemal, bi vsa ta leta lahko uveljavljal pravico do posebne olajšave in druge olajšave, ki mu gredo po ZDoh. Glede na to, da se na podlagi 13. člena ZDoh dohodki, ki izvirajo iz preteklih let in jih je tožnik prejel v letu 2001, v celoti vštejejo v osnovo za odmero dohodnine za leto 2001, bi se mu morale priznati tudi olajšave ter pravica do posebnih olajšav, ki se vežejo na dohodek, ki izvira iz preteklih let (za leta od 1993 do 1998), kajti tožnik jih je lahko uveljavljal šele v letu 2001. Tožena stranka je po njegovem mnenju kršila tudi 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, v nadaljevanju ZUP), kajti izrek izpodbijane odločbe v obrazložitvi ni utemeljen in pojasnjen, zato tudi ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in se v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je z vlogo št. ... z dne 24. 1. 2003 prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Med strankama ni sporno, da so bile tožniku v letu 2001 med drugim izplačane akontacije vojaške starostne pokojnine za obdobje od 1. 9. 1993 do 1. 2. 1998, sporno med strankama pa je, ali tožniku pripada pravica do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana za obdobje med letom 1993 in letom 1998, ki jo uveljavlja v letu 2001. ZDoh v 5. členu določa, da dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona (v nadaljevanju zavezanec) razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Navedena določba predstavlja način obdavčitve vseh prejemkov, prejetih v enem letu, kot je ugotovila že tožena stranka.

Dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, se v celoti vštejejo v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel in obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov (13. člen ZDoh). Pri tem je posledica nesorazmerne obdavčitve, ki bi jo lahko povzročilo vštevanje takih dohodkov v osnovo za odmero dohodnine enega leta, odpravljena s tem, da se pri ugotovitvi poprečne dohodnine enoletnih prejemkov pri dohodkih, pri katerih se lahko ugotovi višina dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja, upošteva ugotovljena višina prejemka tega leta. Če pa razmejitev dohodkov po letih ni možna, se po določbi tretjega odstavka 13. člena ZDoh prejeti dohodek, ki se nanaša na več let, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša, in se v osnovo za ugotovitev poprečne stopnje vključi le del dohodka, ki odpade na eno leto. Iz ugotovljenih prejemkov pokojnine za leto 2001 je bila tožniku ugotovljena poprečna stopnja 27,521%, ki je bila uporabljena pri odmeri dohodnine. Na podlagi ugotovljene poprečno stopnje je bila tožniku odmerjena dohodnina v znesku 3.895.465,00 SIT, in sicer od celotne osnove za odmero dohodnine v višini 14.154.292,00 SIT, ki je bila zmanjšana za splošno olajšavo v višini 283.221,00 SIT in olajšavo za namene iz 9. člena ZDoh v višini 428.748,00 SIT. Upoštevajoč navedeno so bili dohodki tožnika, ki jih je za obdobje več let nesporno prejel v letu 2001, tudi po presoji sodišča obdavčeni pravilno in na v ZDoh določen način. Glede tožnikovega ugovora, da bi se mu v letu 2001 morala priznati pravica do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana za obdobje med letom 1993 in letom 1998, ker se pravica veže na dohodek, ki izvira iz preteklih let in jo je lahko uveljavljal šele v letu 2001, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da tožnik ni upravičen do uveljavljane posebne olajšave, ker je dohodnina strogo osebni davek, ki se odmerja letno, upoštevajoč zavezančeve dohodke v tem letu in njegove izdatke v tem letu, ki se mu v skladu z določili ZDoh priznajo kot zmanjšanje osnove za dohodnino. Osnovo za odmero dohodnine med drugim zmanjšajo tudi izdatki zavezanca za vzdrževanje družinskih članov, ki jih je zavezanec v tem letu vzdrževal in jih ZDoh v 11. členu določa kot osebe, ki so lahko vzdrževani družinski člani. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se torej nanaša na dejansko vzdrževanje le-teh v letu, za katerega se dohodnina odmerja, saj gre za obremenitev vseh dohodkov leta, za katero se dohodnina odmerja, tudi tistih, ki so bili izplačani za pretekla leta. Po presoji sodišča tožena stranka tožniku upravičeno ni priznala pravice do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana v letu 2001, kajti stroški vzdrževanja žene v letih 1993 do 1998 niso obremenili njegovih dohodkov, ki jih je prejel v letu 2001, poleg tega pa tožnik v napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 tudi ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Po mnenju sodišča je neutemeljen tudi tožbeni ugovor tožnika, da je tožena stranka kršila 214. člen ZUP, ker ni prepričljivo navedla razlogov za svojo odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, kajti tožena stranka je v celoti odgovorila na pritožbene ugovore. Prvostopnemu davčnemu organu po presoji sodišča ni bilo potrebno navesti razlogov glede posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana za leto 2001, kajti tožnik v napovedi za odmero dohodnine, na podlagi katere je bila prvostopna odločba izdana, posebne olajšave za navedeno leto ni uveljavljal.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 ter 70/00).

Zadnja sprememba: 10.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si