Stališče, sprejeto na sestanku 7. 5. 2008

Sankcioniranje za manjše delodajalce (kazenske določbe – 229.,230. in 231. člen)

Po katerih kazenskih določbah se v primeru kršitve sankcionirajo manjši delodajalci?

Stališče:

Prvi odstavek 229. člena, prvi odstavek 230. člena in prvi odstavek 231. člena ZDR določajo globe za delodajalce, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev, ne glede na njihovo statusno obliko, drugi odstavek navedenih členov pa določa globe za manjše delodajalce (to je delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev).

Stališči, sprejeti na sestanku 2. 4. 2008:

Letni dopust in menjava zaposlitve (162/2. člen)

Pravica do sorazmernega dela letnega dopusta v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu v skladu z 2. odstavkom 162. člena ZDR.

Stališče:

V primeru menjave zaposlitve med koledarskim letom naj bi vsak delodajalec v skladu z drugim odstavkom 162. člena ZDR nosil breme zagotavljanja letnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve delavca pri njem. Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec, je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu.

V zvezi z ugotovitvijo okoliščine, v kateri se uporablja drugi odstavek 162. člena ZDR (menjava zaposlitve, nameravana sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem) ugotavljamo, da iz določbe prvega odstavka 34. člena ZDR izhaja, da je delavec dolžan obvestiti delodajalca o vseh bistvenih okoliščinah in njihovih spremembah, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

V skladu z besedilom zakona pa se delavec tudi v primeru menjave zaposlitve lahko o načinu izrabe letnega dopusta drugače dogovori s prvim in/ali z drugim delodajalcem. Menimo, da je dogovor lahko veljaven, če vsebuje le način izrabe pravice do letnega dopusta (na primer v celoti pri prvem delodajalcu ali v celoti pri drugem delodajalcu ali pri obeh) kot temeljnem upravičenju delavca, določenem v obsegu zakonsko predpisanega minimalnega trajanja in dodatnega trajanja v skladu z ureditvijo v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih delodajalcev v posameznem koledarskem letu. Dogovor, ki bi pomenil izjavo, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta (ali do dela letnega dopusta) v posameznem koledarskem letu, je v skladu s 166. členom ZDR neveljaven.

V kolikor delavec zavestno neupravičeno, torej v nasprotju z določbami ZDR in brez dogovora z delodajalcem v skladu z drugim odstavkom 162. člena, izrabi pri prvem delodajalcu več letnega dopusta in regresa za letni dopust in s tem delodajalca oškoduje, lahko ta uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.

Upoštevanje delovne dobe pri delavcih, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o starševskem dopustu (66. člen ZDR)

Kako se upošteva delovna doba pri delavcih, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o starševskem dopustu (pravica do odpravnine ob upokojitvi in pravica do odpravnine po 109. členu ZDR)?

Stališče:

V določbi 66. člena je za delavca, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi (predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu), določeno, da ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge delovnopravne pravice in obveznosti kot delavec, ki dela polni delovni čas, če ni s tem zakonom določeno drugače.

To pravilo je bilo upoštevano v noveli ZDR ob siceršnjem zagotavljanju sorazmerne pravice do regresa za letni dopust in pravice do odpravnine ob upokojitvi za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 64. členom ZDR. Za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR, sta pravica do regresa za letni dopust in pravica do odpravnine ob upokojitvi predvideni kot za delavce, ki delajo polni delovni čas.

Menimo, da je navedeno pravilo treba upoštevati tudi pri pravici do odpravnine po 109. členu ZDR.