Ministrstvo za finance posreduje javnosti prve informacije o možnih ukrepih na davčnem področju v zvezi s škodo zaradi neurja, ki je prizadelo Slovenijo. Več informacij bo objavil DURS na spletnih straneh v začetku naslednjega tedna. Na davčnem področju so po veljavnem sistemu možne naslednje olajšave oziroma ugodnosti.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 omogoča, da zavezanci, torej pravne osebe (tudi podjetja oz. gospodarske družbe) lahko uveljavljajo olajšavo za donacije za določene namene, med njimi tudi za humanitarne namene, če donirajo določenim organizacijam, ki so ustanovljene za opravljanje teh dejavnosti. Tako lahko zavezanec, ki bi izplačal sredstva Rdečemu križu ali Slovenski Karitas za namene zadnje ujme, uveljavlja davčno olajšavo, kar pomeni, da si lahko znižuje davčno osnovo, za izplačana sredstva, seveda do višine, ki je določena z ZDDPO-2. Če bi na primer podjetje doniralo gasilskemu društvu oz. društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je olajšava lahko še nekoliko višja.
Gospodarske družbe, ki so same prizadete, pa lahko po ravnokar sprejetem ZDDPO-2B uveljavljajo olajšavo za določeno novo opremo, s katero bodo nadomestili v ujmi eventualno uničeno ali poškodovano opremo, ki je drugače ne bi bilo treba zamenjati. Družbam se stroški, nastali zaradi ujme ali odprave posledic ujme priznavajo kot odhodki pri ugotavljanju davčne osnove, torej jim zmanjšujejo davčno osnovo in posledično davek.

Zakon o dohodnini
Veljavni Zakon o dohodnini omogoča, da zavezanci, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti (predvsem samostojni podjetniki in druge osebe), lahko uveljavljajo olajšavo za donacije za določene namene, med njimi tudi za humanitarne namene, če donirajo določenim organizacijam, ki so ustanovljene za opravljanje teh dejavnosti. Tako lahko zavezanec, ki bi izplačal sredstva Rdečemu križu ali Slovenski Karitas za namene zadnje ujme, uveljavlja davčno olajšavo, kar pomeni, da si lahko znižuje davčno osnovo, za izplačana sredstva, seveda do višine, ki je določena z ZDoh-2. Če bi na primer podjetnik doniralo gasilskemu društvu oziroma društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je olajšava lahko še nekoliko višja.
Osebe, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti in iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in so same prizadete, pa bodo lahko, na podlagi novele ZDoh-2, ki je pravkar v postopku sprejemanja v Državnem zboru uveljavljale olajšavo za določeno novo opremo, s katero bodo nadomestile v ujmi eventualno uničeno ali poškodovano opremo, ki je drugače ne bi bilo treba zamenjati. Zavezancem, ki se jim davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se stroški, nastali zaradi ujme ali odprave posledic ujme priznavajo kot odhodki pri ugotavljanju davčne osnove, torej jim zmanjšujejo davčno osnovo in posledično davek.

Dohodnine se ne plača od:

• denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi (razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti);
• enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• od izplačil na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in
• denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
  • ekratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče, nezgode), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
  • pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;
  • enkratna solidarnostna pomoč zaposlenemu, ki jo izplača njegov delodajalec do zneska 1.252 eurov.

Zakon o davčnem postopku podaja pravno podlago za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku pa določa podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila fizični osebi in podaja pravno podlago za primer odpisa oziroma delnega odpisa davčne obveznosti v izjemnih primerih. Tako lahko davčni organ ne glede na splošna merila, ki sicer veljajo za primere odpisa in delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja (omejitve iz naslova ugotavljanja dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja), tudi v primerih naravnih in drugih nesreč odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov.

Natančnejša navodila bo objavil DURS na spletnih straneh v začetku naslednjega tedna, prav tako pa bodo takrat lahko davčni zavezanci pridobili podrobnejše informacije po telefonu na davčnih uradih oziroma izpostavah: DU Brežice (07) 496-16-20, (07) 496-16-10, DU Celje: (03) 422 37 00, DU Dravograd: (02) 872-30-00, DU Hrastnik: (03) 564-22-20, DU Kočevje: (01) 893-91-10, DU Koper: (05) 610-80-00, DU Kranj: (04) 237-11-00, (04) 237-11-40, DU Ljubljana: (01) 474-42-61, DU Maribor: (02) 235-65-00, DU Murska Sobota: (02) 530-31-00, DU Nova Gorica: (05) 336-56-18, (05) 336-55-52, DU Novo mesto: (07) 371-96-00, DU Postojna: (05) 721-13-00, DU Ptuj: (02) 748-23-23, DU Velenje: (03) 896-18-34.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI