Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.7.2008 2:23:13

Davčni zastopnik in njegova odgovornost za plačilo DDV

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Davčni zastopnik in njegova odgovornost za plačilo DDV

Pojasnilo DURS, št. 4230-179/2008, 17. 6. 2008

V zvezi z davčno izvršbo davka na dodano vrednost davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (tujca) in ima v Sloveniji davčnega zastopnika, so bila zastavljena naslednja vprašanja:

1. Ali se davčna izvršba izvaja proti davčnemu zavezancu ali proti davčnemu zastopniku?

Davčni organ v postopku davčne izvršbe terja davčnega zavezanca, saj davčni zastopnik ni solidarno odgovoren za plačilo davka na dodano vrednost.

Na splošno se kot zastopnika šteje osebo, ki je upravičena v imenu in za račun druge osebe dajati in sprejemati izjave volje in s tem povzročati neposredne pravne učinke za zastopano osebo.

Pravilnik o izvajanju Zakona na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/08) namen in predmet zastopanja davčnega zastopnika ureja v 4. členu, in sicer za primer, ko davčni zavezanec nima sedeža v Sloveniji. V tretjem odstavku 4. člena pravilnika je določeno, da davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka DDV itd). Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko v skladu s sedmim odstavkom 4. člena pravilnika prepove nadaljnje zastopanje.

Iz navedenih določb pravilnika je razvidno, da davčni zastopnik opravlja dejanja v davčnem postopku v imenu davčnega zavezanca in v mejah svojih pooblastil, opravljena dejanja pa zavezujejo zastopanega davčnega zavezanca. Namen in pomen davčnega zastopnika je, da davčnemu zavezancu olajša izpolnjevanje obveznosti in uveljavljanje pravic po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07).

V pravilniku so izrecno določena dejanja, ki jih za davčnega zavezanca v davčnem postopku opravlja davčni zastopnik, med njimi pa ni določena solidarna odgovornost zastopnika za plačilo DDV. Takšno določbo je vseboval prej veljavni Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 17/04…, ki je v sedmem odstavku 28. člena določal naslednje:

»Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, ter za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.«

Glede na to, da veljavni pravilnik take določbe ne vsebuje več, davčni zastopnik iz obsega pooblastila, danega v skladu z določbami pravilnika, ni solidarno odgovoren za plačilo DDV, zato davčni organ v postopku davčne izvršbe terja davčnega zavezanca. Po določbi tretjega odstavka 4. člena pravilnika pa davčni zastopnik v okviru izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV in v mejah svojega pooblastila lahko tudi plačuje DDV. V primeru, če davčni zastopnik tega ne opravlja, davčni organ o tem obvesti zavezanca ter mu s tem omogoči, da plača davek oziroma si uredi razmerje z davčnim zastopnikom (prekliče pooblastilo, postavi si novega davčnega zastopnika).

2. Komu se vroča sklep o postopka davčne izvršbe?

Ali se o uvedbi postopka davčne izvršbe obvešča davčnega zavezanca, davčnega zastopnika ali oba, je odvisno od pooblastil, ki jih ima davčni zastopnik.

Če je davčni zastopnik pooblaščen tudi za sprejem dokumentov (vročanje), se sklep o davčni izvršbi in ostalo pisanje vroča samo davčnemu zastopniku in ne davčnemu zavezancu.

Kot je bilo že navedeno, so v pravilniku urejena pravila, ki veljajo za davčnega zastopnika, davčni zavezanec pa lahko določi, da davčni zastopnik v davčnem postopku opravlja tudi druga dejanja in sicer v mejah danega pooblastila. V tem primeru nastopa davčni zastopnik tudi v vlogi pooblaščenca (53. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1 in 126/07)), dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec, pa imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
davčno zastopanje
davčni zastopnik
davčni postopek

Zadnji članki iz rubrike:

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

18.9.2019 12:41:51:
DDV obravnava kuponov

9.7.2019 14:34:33:
FURS ugotavlja nepravilnosti pri obračunavanju DDV pri izvajanju kurirske dejavnosti v povezavi s stalnimi poslovnimi enotami in napoveduje poostren nadzor

Najnovejši članki:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT