A. PREVEDENA IN PRIMERLJIVA PLAČA PO OBSTOJEČIH PREDPISIH

1. VPRAŠANJE: Kaj je prevedena plača?
ODGOVOR: Ločimo prevedeno plačo delovnega mesta in prevedeno plačo javnega uslužbenca. Prevedena plača delovnega mesta je osnovna plača plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe delovnega mesta. Prevedena plača javnega uslužbenca je osnovna plača plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe javnega uslužbenca.

2. VPRAŠANJE: Kaj vse se upošteva v prevedbi?
ODGOVOR: V prevedbi se upoštevajo osnovni količnik delovnega mesta in pripadajoči dodatki iz 49. b člena ZSPJS in količnik, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem ter dodatki, ki pripadajo javnemu uslužbencu v skladu z 49. b členom ZSPJS.

3. VPRAŠANJE: Največ koliko plačilnih razredov napredovanja iz prevedbe lahko javni uslužbenec prenese v nov plačni sistem?
ODGOVOR: Najvišje število plačilnih razredov napredovanja, ki se lahko prenese v nov plačni sistem je 5, pri zdravnikih pa izjemoma 7.

4. VPRAŠANJE: Na kateri dan se upoštevajo podatki pri prevedbi plače javnega uslužbenca?
ODGOVOR: Upoštevajo se podatki na dan 31.7.2008.

5. VPRAŠANJE: Koliko aneksov prejme javni uslužbenec v primeru, če je zaposlen na več delovnih mestih?
ODGOVOR: Javni uslužbenec, zaposlen na več delovnih mestih, prejme samo en aneks.

6. VPRAŠANJE: Kdo je odgovoren za pravilnost prevedbe?
ODGOVOR: Za pravilnost prevedbe je, v skladu z 49. c členom ZSPJS, odgovoren posamezen uporabnik proračuna oziroma odgovorna oseba uporabnika proračuna, ki je pristojna za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij. To velja ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz objavljenih prilog kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev oziroma aneksov k kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev; omenjene priloge so zgolj informativne narave.

7. VPRAŠANJE: Kdo bo nadziral zakonitost prevedbe pri uporabnikih proračuna?
ODGOVOR: Za nadzor nad zakonitostjo prevedbe je predvsem odgovorno Računsko sodišče RS, ki bo v okviru svojih revizij nedvomno pregledalo tudi pravilnost prehoda v nov plačni sistem. Za nadzor pa sta sicer pristojna resorno ministrstvo, ki zagotavlja sredstva za plače uporabnika proračuna, seveda pa tudi Ministrstvo za javno upravo.

8. VPRAŠANJE: Kako prevesti plačo pri javni uslužbenki, ki je na porodniškem dopustu 1. maja 2008?
ODGOVOR: Prevedba javne uslužbenke se izvede kot če bi javna uslužbenka delala (torej za povprečno mesečno delovno obveznost 174 normiranih ur). Pri poračunu morebitne odprave nesorazmerja v osnovni plačipa je potrebno upoštevati določbo 21. odstavka 20. člena Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 64/08):

»(21) Delež razlike za odpravo nesorazmerja (Z113), ki je ugotovljen pri prehodu javnega uslužbenca v nov plačni sistem, pripada javnemu uslužbencu od maja 2008. Delež se poračuna za pripadajoče mesece (število pripadajočih mesecev x Z113) pri prvi plači, izračunani na osnovi določil ZSPJS. Če se javnemu uslužbencu upošteva korekcijska osnovna plača, se za pripadajoče mesece poračuna tudi razlika med korekcijsko osnovno plačo (Z106) in prevedeno osnovno plačo (Z105). Za mesece, ko je javni uslužbenec na porodniškem dopustu, v neplačani in neupravičeni odsotnosti, ko je odstranjen z dela, ko čaka na delo in ko prejema refundirano nadomestilo med bolniško odsotnostjo, se delež za odpravo nesorazmerja ne izračuna in ne izplača. Delež za odpravo nesorazmerja v primeru bolniške odsotnosti v breme organizacije se korigira s faktorjem bolniške odsotnosti.«

9. VPRAŠANJE: Kako prevesti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje vseh pogojev glede zahtevane strokovne izobrazbe?
ODGOVOR: Prevedba javnega uslužbenca se izvede glede na sedanje stanje, torej glede na njegov količnik in pripadajoče dodatke iz 49. b člena ZSPJS na dan 31.7.2008. Zahtevana strokovna izobrazba nima posledic na prevedbo, ampak zgolj na uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred. Odgovor na to pa je podan v naslednjem poglavju.

10. VPRAŠANJE: Kaj pomeni službena doba in kdo je upravičen do dodatka za stalnost?
ODGOVOR: Službena doba je delovna doba javnega uslužbenca pri posameznem državnem organu. Dodatek za službeno dobo (dodatek za stalnost) se začne obračunavati javnim uslužbencem po petih letih službene dobe v višini dodatka za delovno dobo. Do omenjenega dodatka so upravičeni uradniki s posebnimi pooblastili (policisti, vojaki, cariniki in gasilci), ki imajo omenjene dodatke urejene v področni zakonodaji.

11. VPRAŠANJE: 38. člen KPJS opredeljuje dodatek za manj ugodne delovne pogoje. Sprašujemo, ali so ti dodatki všteti v prevedbo ali ne?
ODGOVOR: Odvisno od posameznega delovnega mesta. V primeru, da je dodatek naveden v 49b. členu ZSPJS, ga je potrebno upoštevati v prevedbi.

B. OSNOVNA PLAČA IN PRIMERLJIVA PLAČA V SKLADU Z ZSPJS

1. VPRAŠANJE: Kaj je varovana plača?
ODGOVOR: Pod varovano plačo mislimo primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111). Tako se javnemu uslužbencu v primeru, da je primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111) višji od primerljivega zneska plače določenega po ZSPJS (Z104) do izenačitve zneska Z111 izplačuje razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040); to pomeni, da se javnemu uslužbencu »varuje« znesek primerljive plače Z111.

2. VPRAŠANJE: Kaj pomeni plačni razred javnega uslužbenca v skladu z ZSPJS?
ODGOVOR: Plačni razred javnega uslužbenca v skladu z ZPSJS je plačni razred delovnega mesta, na katerega je javni uslužbenec razvrščen oziroma plačni razred naziva, v katerega je imenovan. K tako določenemu plačnemu razredu se doda število plačnih razredov, ki jih javni uslužbenec prenaša kot pravico iz doseženega napredovanja, od tako določenega plačnega razreda pa se lahko odbije eden ali dva plačna razreda, vkolikor javni uslužbenec ne izpolnjuje pogoja zahtevane strokovne izobrazbe.

3. VPRAŠANJE: Kako uvrstiti v plačni razred javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane strokovne izobrazbe?
ODGOVOR: Javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane strokovne izobrazbe, se uvrsti v plačni razred tako, da se mu plačni razred, ki pripada delovnemu mestu, na katerega je razvrščen oziroma nazivu, v katerega je imenovan, zniža za dva plačna razreda, če ima do 23 let delovne dobe oziroma za 1 plačni razred, če ima več kot 23 let delovne dobe. Javni uslužbenci, ki ne izpolnjujejo zahtevane strokovne izobrazbe in so razvrščeni na delovna mesta oziroma imenovani v nazive do vključno VI. tarifnega razreda, pa nimajo odbitka plačnih razredov.

4. VPRAŠANJE: Komu se izvede poračun nesorazmerja v osnovni plači od 1. maja 2008?
ODGOVOR: Poračun nesorazmerja v osnovni plači se izvede za tiste javne uslužbence, ki se jim za mesec avgust 2008 izvede nov obračun plač v skladu z ZSPJS.

5. VPRAŠANJE: Kako se izvede poračun nesorazmerja v osnovni plači glede na začetek zaposlitve javnega uslužbenca?
ODGOVOR: Javni uslužbenec je upravičen do poračuna nesorazmerja v osnovni plači od 1.5.2008; to pomeni, da je ob obračunu plač za mesec avgust upravičen še do poračuna za obdobje maj-julij, torej za 3 mesece. Pri tem se šteje kot da je bil javni uslužbenec ves čas razvrščen na isto delovno mesto, ki se upošteva pri njegovi prevedbi (vse morebitne spremembe njegovega delovnopravnega razmerja se torej v obdobju od 1.5.2008 do 31.7.2008 ne upoštevajo). Če se je javni uslužbenec zaposlil po 1.5.2008, poračun velja za dejanski čas njegove zaposlitve.

6. VPRAŠANJE: Kako se uporabljajo vodstvena delovna mesta?
ODGOVOR: Vodstvena delovna mesta so določena v posamezni kolektivni pogodbi, aneksu k kolektivni pogodbi oziroma uredbi, zato je mogoče uporabljati zgolj omenjena vodstvena delovna mesta. Vodstvena delovna mesta v kolektivnih pogodbah, aneksih oziroma uredbi so tista delovna mesta, ki imajo peti znak v šifri delovnega mesta število 9.

7. VPRAŠANJE: Ali lahko zaposlene uvrstimo na vodstvena delovna mesta, glede na to, da smo manjši zavod, ki ima male notranje organizacijske enote z 3-5 zaposlenimi, ali pa tem dosedanjim vodjem pripada samo položajni dodatek? V primeru, da jim pripada položajni dodatek na katera DM bi jih po vaše naj uvrstili?
ODGOVOR: Za vodstvena delovna mesta imate dve možnosti: bodisi jih uredite kot vodstvena delovna mesta (v kolikor so taka delovna mesta opredeljena v vaši kolektivni pogodbi, aneksu oziroma uredbi) bodisi s položajnim dodatkom v skladu z veljavno uredbo o položajnem dodatku. V primeru, da se odločite za položajni dodatek, uvrstite javnega uslužbenca na delovno mesto, ki ga dejansko zaseda in mu določite ustrezen položajni dodatek.

8. VPRAŠANJE: Kako se določijo sredstva za odpravo nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca?
ODGOVOR: Sredstva za odpravo nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca se določijo kot razlika med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je uvrščen javni uslužbenec in prevedeno plačo javnega uslužbenca.

9. VPRAŠANJE: Kako se določi odprava nesorazmerja v osnovni plači za javne uslužbence, ki so zaposleni za določen čas?
ODGOVOR: Odprava nesorazmerja se določi enako kot vsakemu drugemu javnemu uslužbencu. Tako je pri prevedbi potrebno upoštevati sedanje elemente, pri uvrstitvi v plačni razred javnega uslužbenca, ki je zaposlen za določen čas, pa se osnovna plača, v skladu s 15. členom ZSPJS, zaradi zaposlitve za določen čas, lahko poveča le za določeno število plačnih razredov (za področje kulture je to določeno v njihovem aneksu k kolektivni pogodbi). Pri tem se kot osnova za določitev plačnega razreda za določen čas, vedno upošteva plačni razred, ki je določen za zaposlitev na takem delovnem mestu ali s takim nazivom za nedoločen čas.

10. VPRAŠANJE: Kdaj se šteje, da je leto delovne dobe zaključeno: ali ko javni uslužbenec izpolni deset let delovne dobe 1.1.2009, ali ko je deseto leto zaključeno 31. 12. 2009?
ODGOVOR: Zaključeno leto delovne dobe je vezano na zaključeno leto delovne dobe javnega uslužbenca, ne pa na zaključek koledarskega leta.

11. VPRAŠANJE: Kaj se upošteva pri vrednotenju kriterijev za določitev plačnega razreda za vodilna delovna mesta v J skupini, kjer je določen razpon plačnih razredov. Ali se pri številu zaposlenih upošteva število dejansko zasedenih delovnih mest oz. zaposlenih v določeni organizacijski enoti ali pa število vseh predvidenih delovnih mest v organizacijski enoti, ki pa ta trenutek niso nujno zasedena?
ODGOVOR: Upošteva se število dejansko zasedenih delovnih mest oziroma dejansko število zaposlenih javnih uslužbencev.

12. VPRAŠANJE: Ali so ob prevedbi lahko delavci razporejeni v višji tarifni razred od njihove dejanske izobrazbe, če ne najdemo ustreznega delovnega mesta v katalogu DM v njihovi tarifni skupini?
ODGOVOR: Primerno delovno mesto oziroma naziv je potrebno najprej poiskati v predpisu, ki velja za določeno dejavnost. V primeru, da tam želenega delovnega mesta niste našli, ga lahko poiščete v katalogu delovnih mest in nazivov. S prehodom na nov plačni sistem ni predvidena sprememba organizacijske strukture proračunskega uporabnika, zato se javni uslužbenci razvrščajo na delovna mesta iste zahtevnosti, kot je zahtevnost njihovih današnjih delovnih mest. Vsakršen odmik od tega pravila zahteva soglasje ustanovitelja in izdajo pogodbe o zaposlitvi.

13. VPRAŠANJE: Prosimo, če nam lahko obrazložite razliko med TR VII/1 in VII/2?
ODGOVOR: Razlika med TR VII/1 in VII/2 je navedena v 8. členu ZSPJS, in sicer:
VII/1 TR:

• specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja)
• visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
• visokošolska strokovna izobrazba
• visokošolska univerzitetna izobrazba

VII/2 TR:

• specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja)
• visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
• magistrska izobrazba.

14. VPRAŠANJE: Kako uvrščamo delovna mesta zdravnikov oz. zobozdravnikov glede na posebne pogoje dela (PPD)?
ODGOVOR: Osnova za določanje PPD (posebne pogoje dela) je v Posebnem tarifnem delu KP za zdravnike in zobozdravnike. Zato menimo, da je ustrezno uporabiti neposredno definicije Posebnega tarifnega dela. Glede konkretnega razvrščanja se obrnite na Ministrstvo za zdravje.

15. VPRAŠANJE: Zaposlenih imamo nekaj medicinskih sester, ki so delale kot višje medicinske sestre (VI TR), potem pa so opravile dodatni letnik Visoke strokovne šole za zdravstvo in s tem pridobile VII/1 stopnjo strokovne izobrazbe ter bile razporejene na delovna mesta dipl. medicinskih sester; napredovanja, ki so jih dosegle kot višje medicinske sestre, se jim takrat niso prenesla. V primeru, da te delavke ob prevedbi ne bi prenesle napredovanj, ki so jih pridobile kot višje medicinske sestre, bi bile postavljene v bistveno slabši položaj kot sedanje višje medicinske sestre, ki ob prevedbi prenesejo vsa dosežena napredovanja.
ODGOVOR: Predlagamo vam, da v tem primeru delovna mesta dipl. medicinskih sester prevedete kot da bila delovna mesta višjih medicinskih sester, saj le tako lahko upoštevate vsa dosežena napredovanja. Razlika med medicinskimi sestrami, razvrščenimi na delovna mesta dipl. medicinskih sester bo tako v tem, da bodo imele tiste dipl. medicinske sestre, ki ne bodo izpolnjevale pogoja zahtevane strokovne izobrazbe odbitek 2 oziroma 1 plačnega razreda (14. člen ZSPJS). Na ta način bo zagotovljena primerljivost plač medicinskih sester. Opozarjamo vas, da predlagano rešitev uskladite z Ministrstvom za zdravje.

16. VPRAŠANJE: Delovno mesto glavne medicinske sestre bo po novem opredeljeno kot »pomočnik direktorja«. Ali mora biti delovno mesto »pomočnik direktorja« opredeljeno v statutu in ali je potrebna prevedba delovnega mesta?
ODGOVOR: Za delovno mesto »pomočnik direktorja« ni potrebno izvesti prevedbe, plačni razred pa se določi na podlagi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Omenjeno delovno mesto mora biti opredeljeno v statutu zavoda.

17. VPRAŠANJE: Prosimo za razlago 14. člena ZSPJS. Primer: sedaj je delovno mesto razvrščeno v TR, kjer se zahteva VI. stopnja izobrazbe. Po prevedbi oz. po Katalogu delovnih mest tega ni moč prevesti v VI. stopnjo, ampak v VII/1. Konkretno ima delavec srednjo izobrazbo. Kaj konkretno v praksi pomeni določilo četrtega odstavka 14. člena ZSPJS?
ODGOVOR: Javne uslužbence je potrebno razvrščati na delovna mesta, ki ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti. To je osnovno načelo. Prvi in drugi odstavek 14. člena nista namenjena temu, da bi posameznike uvrščali višje »kar tako« brez potrebne utemeljitve, ampak sta odstavka namenjena zgolj izjemam. To so tiste izjeme, kjer so v katalog uvrščena delovna mesta višje zahtevnosti zaradi tega, ker več ne obstajajo šolski programi na določeni stopnji (npr. v katalogu več ni višje medicinske sestre, kar pomeni, da se bodo sedanje višje medicinske sestre razvrščale na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester (VII/1), vendar bodo v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 14. člena imele 2 oziroma 1 plačni razred odbitka od svojega plačnega razreda. Seveda pa to npr. ne pomeni, da se na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester lahko razvrščajo npr. srednje medicinske sestre. Četrti odstavek 14. člena določa, da se na delovnih mestih do VI. tarifnega razreda (stopnje zahtevnosti) ne odbijajo plačni razredi, četudi javni uslužbenec ne izpolnjuje zahtevanih pogojev strokovne izobrazbe (strokovne usposobljenosti).

C. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST

1. VPRAŠANJE: Kaj je katalog delovnih mest in nazivov in kako naj ga uporabljamo?
ODGOVOR: Katalog delovnih mest in nazivov je spisek delovnih mest in nazivov, ki so bili uvrščeni v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, z aneksi h kolektivnim pogodbam, z uredbami in s splošnimi akti drugih državnih organov. Katalog ni pravni akt, ampak zgolj urejen povzetek vseh delovnih mest in nazivov v javnem sektorju; govorimo lahko o nacionalnem naboru delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

2. VPRAŠANJE: Ali je uporaba delovnih mest in nazivov iz kolektivnih pogodb in aneksov v sistemizacijah obvezna?
ODGOVOR: Uporaba delovnih mest in nazivov je absolutno obvezna v obliki, določeni v kolektivnih pogodbah, aneksih in uredbah oziroma v katalogu delovnih mest in nazivov. Niso dovoljene nikakršne spremembe niti dodajanje delovnih mest in nazivov. Katalog delovnih mest in nazivov bo namreč predstavljal podlago pri posredovanju podatkov v bazo podatkov pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

3. VPRAŠANJE: Kako naj vemo, katera delovna mesta iz kolektivne pogodbe oziroma kataloga delovnih mest naj upoštevamo v sistemizaciji delovnih mest v primeru, če imamo več podobnih delovnih mest ali pa so poimenovanja delovnih mest tako spremenjena, da ne najdemo povezave s sedanjimi delovnimi mesti?
ODGOVOR: Za razjasnitev dilem glede pravilne uporabe delovnih mest in nazivov je Ministrstvo za javno upravo pristojnim resorjem predlagalo, da v tem primeru izdajo pravilnike o standardih in normativih za uporabo delovnih mest in nazivov (vkolikor standardi in normativi niso že del kolektivnih pogodb oziroma aneksov).

4. VPRAŠANJE: Ali potrebujemo soglasje ustanovitelja k novemu aktu o sistemizaciji oziroma k sistemizaciji delovnih mest, čeprav gre za sistemizacijo delovnih mest enake zahtevnosti?
ODGOVOR: Prehod na nov plačni sistem ne sme pomeniti spremembe organizacijske strukture oziroma organizacijske spremembe, kar bi zahtevalo izvedbo zahtevnega postopka pridobitve soglasja k sistemizaciji delovnih mest, bodisi pri organu upravljanja pri uporabniku proračuna bodisi pri pristojnem ministrstvu, v odvisnosti od ureditve v področni zakonodaji. Takšne spremembe ne bi bile posledica uvedbe novega plačnega sistema in bi povzročile velike dodatne finančne posledice. Glede na to mora prehod v nov plačni sistem pomeniti zgolj spremembo plač pri isti zahtevnosti delovnih mest (ta so sicer lahko drugače poimenovana in lahko imajo deloma prilagojen opis del in nalog), pri čemer so finančne posledice že upoštevane pri oceni finančnih učinkov uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju. Zato ZSPJS tudi določa aneks h pogodbi o zaposlitvi kot zadosten pogoj za ureditev delovnega razmerja. V celoti gre torej za t.i. malo spremembo sistemizacije delovnih mest, zato vprašanje soglasja ne bi smelo biti poseben problem. Morda bi pristojne organe s spremembami kazalo zgolj seznaniti.

5. VPRAŠANJE: Na koga naj se obrnemo glede vprašanj v zvezi s pripravo akta o sistemizaciji delovnih mest?
ODGOVOR: V zvezi s pripravo akta o sistemizaciji se je potrebno obrniti na pristojno ministrstvo, pri katerih so ustanovljene posebne strokovne skupine za pomoč uporabnikom proračuna pri pripravi sistemizacij (gre v glavnem za člane bivših pogajalskih skupin). Ministrstvo za javno upravo je predlagalo, da se v strokovne skupine za pomoč pri sistemizacijah delovnih mest vključijo tudi predstavniki sindikatov, ki so sodelovali v pogajanjih.

6. VPRAŠANJE: Kakšna je vloga sindikata pri delodajalcu glede sistemizacije delovnih mest?
ODGOVOR: Sindikat pri delodajalcu, v postopku sprejemanja sistemizacije delovnih mest oziroma pred tem akta o sistemizaciji delovnih mest, daje svoje mnenje.

7. VPRAŠANJE: Kako naj ukrepamo, če niti v celotnem katalogu ne najedemo primernega delovnega mesta ali naziva?
ODGOVOR: V takšnem primeru je potrebno sprožiti postopek dopolnitve nabora delovnih mest ali nazivov, pri čemer se glede razširitve nabora morata strinjati tako vladna kakor tudi sindikalna stran. V tem primeru je namreč potrebno dopolniti kolektivno pogodbo, aneks ali uredbo, v katerih so določena delovna mesta in nazivi posamezne dejavnosti.

D. OBVESTILO IN ANEKS K POGODBI O ZAPOSLITVI

1. VPRAŠANJE: Ali se lahko aneksi zaposlenim vročijo pred 1.8.2008 ali šele po 1.8.2008?
ODGOVOR: Po ZSPJS se aneksi k pogodbi o zaposlitvi, kot priloga obvestilu, javnim uslužbencem vročijo najkasneje 30 dni pred prvim obračunom plač po ZSPJS; to pomeni, da se lahko vročijo tudi prej.

2. VPRAŠANJE: Čemu služi obvestilo javnemu uslužbencu?
ODGOVOR: ZSPJS v 48. členu določa, da mora delodajalec izdati javnemu uslužbencu obvestilo (katerega namen je, da se javnega uslužbenca seznani, da bo njegova plača spremenjena zaradi spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe - se pravi, da je sprememba njegove plače posledica spremembe plačnega sistema v celotnem javnem sektorju in mu hkrati predložiti v podpis ustrezen aneks h pogodbi o zaposlitvi.

3. VPRAŠANJE: Kako naj ravnamo, če javni uslužbenec aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne podpiše?
ODGOVOR: Aneks je vsekakor dvostranski akt, dvostransko pogodbeno razmerje, zato se tudi pričakuje njegov podpis in njegovo izročitev delodajalcu v določenem roku. Kljub temu pa, če do podpisa aneksa ne bi prišlo ali bi prišlo do morebitnega izpodbijanja (to je možno le v delu, ki se nanaša na pravilnost izračuna plače oziroma posameznih postavk ali elementov plače), pa se bo javnemu uslužbencu plača kljub temu obračunala po novem, saj gre za spremembo sistema plač; pritožba oziroma nepodpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne more zadržati uvedbe novega plačnega sistema.

4. VPRAŠANJE: Komu se izvede poračun nesorazmerja v osnovni plači od 1. maja 2008?
ODGOVOR: Poračun nesorazmerja v osnovni plači se izvede za tiste javne uslužbence, ki se jim za mesec avgust 2008 izvede nov obračun plač v skladu z ZSPJS.

4. VPRAŠANJE: Kaj je obvezna vsebina aneksa k pogodbi o zaposlitvi?
ODGOVOR: Obvezno vsebino aneksa določa 48. a člen ZSPJS, in sicer:

• nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta,
• prevedeni plačni razred delovnega mesta,
• nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca,
• prevedeni plačni razred javnega uslužbenca,
• prevedeno osnovno plačo javnega uslužbenca,
• skupaj dodatke, upoštevane v primerljivem znesku plače,
• primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111),
• šifro in ime delovnega mesta in naziva, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma imenovan,
• tarifni razred delovnega mesta,
• plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec,
• osnovno plačo javnega uslužbenca,
• sredstva za odpravo nesorazmerja v osnovni plači,
• dinamiko odprave nesorazmerja v osnovni plači,
• odbitek za odpravo nesorazmerja za prvo obdobje,
• skupaj dodatke, upoštevane v primerljivem znesku plače,
• primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104),
• razliko med primerljivima plačama (A040=Z111-Z104),
• dodatke,
• upravičenost do napredovanja in
• del plače iz vseh naslovov delovne uspešnosti.

4. VPRAŠANJE: Komu se izvede poračun nesorazmerja v osnovni plači od 1. maja 2008?
ODGOVOR: Poračun nesorazmerja v osnovni plači se izvede za tiste javne uslužbence, ki se jim za mesec avgust 2008 izvede nov obračun plač v skladu z ZSPJS.

5. VPRAŠANJE: Ali je obvezno javnim uslužbencem izdati novo pogodbo o zaposlitvi, če se po novem plačnem sistemu spremeni poimenovanje delovnega mesta? Ali je obvezno izdati nove pogodbe o zaposlitvi vsem, ki imajo še stare pogodbe iz leta 1992?
ODGOVOR: Javnim uslužbencem, katerim se spremeni poimenovanje delovnega mesta oziroma deloma tudi opis del in nalog, ni potrebno izdati pogodbe o zaposlitvi, ampak zgolj aneks k pogodbi o zaposlitvi. V skladu z ZSPJS se takšna sprememba ne šteje kot t.i. večja sprememba sistemizacije delovnih mest, saj govorimo o delovnih mestih iste zahtevnosti in torej ne gre za spremembo organizacijske strukture. Vse uporabnike je potrebno opozoriti, da pod prehodom v nov plačni sistem nikakor ne gre razumeti kakršnihkoli sprememb organizacije (reorganizacij), ampak res zgolj določitev plač v skladu z novim plačnim sistemom. Zato je takšne spremembe možno izvajati po prehodu v nov plačni sistem, pri čemer pa bo potrebno javnim uslužbencem izdati nove pogodbe o zaposlitvi. Javnim uslužbencem, ki imajo še stare pogodbe o zaposlitvi iz leta 1992, ni potrebno izdati novih pogodb o zaposlitvi. Na koncu pa še to: iz ZSPJS izhaja, da se za uvedbo novega plačnega sistema uporablja institut aneksa k pogodbi o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da delodajalec ne more izdati pogodb o zaposlitvi, če je to potrebno iz kakšnihkoli drugih razlogov.

E. FINANCIRANJE IN DINAMIKA ODPRAVE PLAČNIH NESORAZMERIJ

1. VPRAŠANJE: Kako bo uporabnik proračuna pridobil sredstva za povišanje plač, ki bodo posledica prehoda v nov plačni sistem?
ODGOVOR: Uporabnik proračuna mora potrebna sredstva prejeti od ustanovitelja oziroma financerja, ki mu sicer zagotavlja sredstva za plače.

2. VPRAŠANJE: Zakaj je dinamika odprave plačnih nesorazmerij različna za različne kategorije zaposlenih v javnem sektorju in kakšna je ta dinamika za posamezne kategorije?
ODGOVOR: Dinamika odprave nesorazmerij v osnovni plači je različna zaradi tega, ker so različne kategorije zaposlenih v nov plačni sistem vstopale v različnih obdobjih. Tako se je izoblikovala naslednja dinamika (prikazani so samo še nezapadli deli nesorazmerij):

Funkcionarji (razen županov)
• 01.07.2008 druga 1/3 nesorazmerja v osnovni plači,
• 01.07.2009 tretja (zadnja) 1/3 nesorazmerja v osnovni plači.

Župani
• 31.12.2008 tretja ¼ nesorazmerja v osnovni plači,
• 31.12.2009 četrta (zadnja) ¼ nesorazmerja v osnovni plači.

Direktorji v javnem sektorju
• 01.01.2009 0,5% odbitka od osnovne plače,
• 01.01.2010 0,0% odbitka od osnovne plače.

Javni uslužbenci
• 01.05.2008 prva ¼ nesorazmerja v osnovni plači se opravi z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1.5.2008,
• 01.01.2009 druga ¼ nesorazmerja v osnovni plači,
• 01.09.2009 tretja ¼ nesorazmerja v osnovni plači,
• 01.03.2010 četrta (zadnja) ¼ nesorazmerja v osnovni plači.

F. SIMULACIJA

1. VPRAŠANJE: Zakaj določene funkcije v simulaciji ne delujejo?
ODGOVOR: To ne drži. Potrebno pa je uporabnike opozoriti, da odgovor na posamezno vprašanje poiščejo v navodilih, ki so priloženi simulaciji (nahajajo se v mapi NAVODILA).

2. VPRAŠANJE: Ali je uporaba simulacije obvezna po ZSPJS?
ODGOVOR: Uporaba simulacije po ZSPJS ni obvezna. Simualcija je pripravljena kot pripomoček uporabnikom proračuna za lažji prehod v nov plačni sistem. Seveda pa je predvsem za manjše uporabnike proračuna simulacija glede na to, da omogoča izpis aneksov k pogodbi o zaposlitvi javnih uslužbencev, lahko tudi primerna aplikacija za prehod v nov plačni sistem.

3. VPRAŠANJE: Katero delovno mesto oziroma naziv se vnese pri prevedbi (na levi strani tabele)?
ODGOVOR: Vnese se poimenovanje delovnega mesta in naziva na dan 31.7.2008.

4. VPRAŠANJE: Zakaj je potrebno podatke za prevedbo vnesti dvakrat, in sicer za delovno mesto in naziv?
ODGOVOR: Podatke je potrebno vnesti dvakrat zato, ker se praviloma razlikujeta osnovni količnik delovnega mesta ali naziva in količnik, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem, lahko pa se razlikuje tudi višina dodatkov, ki pripadajo delovnemu mestu in nazivu oziroma javnemu uslužbencu v skladu z 49. b členom ZSPJS.

5. VPRAŠANJE: Zakaj se število plačilnih oziroma plačnih razredov napredovanja ugotavlja na dva različna načina in katerega avtomatično upošteva simulacija?
ODGOVOR: Število plačilnih razredov napredovanja oziroma število plačnih razredov napredovanja se ugotavlja na dva načina zaradi različnega delovanja dodatkov na prevedbo. Tako se število napredovanj ugotavlja kot razlika med količnikom delovnega mesta in javnega uslužbenca oziroma kot razlika med plačnim razredom prevedene plače javnega uslužbenca in plačnim razredom prevedene plače delovnega mesta ali naziva. Oba pristopa lahko pripeljeta do enakega rezultata, lahko pa je eden od pristopov ugodnejši od drugega. Simulacija avtomatično upošteva ugodnejši rezultat, kar je, kot rečeno, v skladu z različnim delovanjem dodatkov v prevedbi.

6. VPRAŠANJE: Kaj pomeni korekcija plačnega razreda?
ODGOVOR: Korekcija plačnega razreda nastane v primeru, če je nesorazemerje v osnovni plači javnega uslužbenca večje od štirih plačnih razredov. V tem primeru se razlika med dejanskim številom plačnih razredov nesorazmerja v osnovni plači in štirimi plačnimi razredi doda k prevedeni plači javnega uslužbenca. To pomeni takojšnjo odpravo dela nesorazmerja v osnovni plači.

7. VPRAŠANJE: Pri prevedbi je delavec zaposlen na več delovnih mestih. Kako vnesemo podatke, če je npr. 0,50 knjigovodja, 0,50 organizator prehrane. Ali je aneks samo eden?
ODGOVOR: Javnega uslužbenca vnesete dvakrat, vsakokrat po 0,50 javnega uslužbenca. Aneks je vsebinsko gledano eden, čeprav vnesete podatke za dva delovna mesta v deležih zaposlitve, zato morate pri obeh vnosih za istega javnega uslužbenca vnesti enako številko aneksa.

8. VPRAŠANJE: Ali v datoteki "simulacija.exe" v koloni 17 (»dodatki JU v količniku«) upoštevamo višje vrednosti dodatkov od osnovne plače delovnega mesta, saj so se dodatki po starem z rastjo vrednosti osnovnega količnika zaradi napredovanja poviševali? Namreč v simulaciji, so v koloni 15 in 17 upoštevane iste vrednosti dodatkov?
ODGOVOR: Vnos podatkov v stolpec 15 in 17 je odvisen od tega, kako je bila določena povezava med osnovnim količnikom in dodatki v posamezni kolektivni pogodbi. Če so bili dodatki, ne glede na osnovni količnik, ki ga je javni uslužbenec pridobil z napredovanjem, vedno enaki, potem so vneseni dodatki v 15. in 17. koloni enaki. Če pa so se dodatki spreminjali glede na osnovni količnik, ki ga je javni uslužbenec pridobil z napredovanjem, pa so lahko dodatki tudi različni. V tem primeru je potrebno dodatke v stolpcu 17 korigirati.

9. VPRAŠANJE: Po vnosu vseh podatkov za zaposlenega se ne oblikuje izračun "Analiza primerljive plače" in izpis aneksov. Kaj je narobe?
ODGOVOR: Ko boste vnesli obvezne podatke za vsaj enega zaposlenega, se bo primerljiva plača in sistemizacija izdelala avtomatsko (Priročnik z navodili, pogl. 1.2, pogl. 4 in priloga "Preglednica OBVEZNIH in NEOBVEZNIH podatkov"). Seveda pa morajo biti omogočeni makroji (Priročnik z navodili, pogl. 3).

10. VPRAŠANJE: Ko se v tabelo simulacija vnesejo vsi podatki, naj bi se v tabeli pokazali še Analiza primerljive plače, Sistemizacija, Prikaz primerljive plače posameznih javnih uslužbencev, vendar se to ne zgodi. Zakaj?
ODGOVOR: Ko boste vnesli obvezne podatke za vsaj enega zaposlenega, se bo primerljiva plača in sistemizacija izdelala avtomatsko (Priročnik z navodili, pogl. 1.2, pogl. 4 in priloga "Preglednica OBVEZNIH in NEOBVEZNIH podatkov"). Seveda pa morajo biti omogočeni makroji (Priročnik z navodili, pogl. 3).

11. VPRAŠANJE: Pri prenosu podatkov iz zvezka vnos podatkov v analizo primerljive plače, v simulaciji, sistem ne prenese podatkov za vse uslužbence (prav tako ne v sistemizacijo). Če jih prenesemo ročno (z zaporednimi številkami), se v celicah pojavijo težave s sklici, ker se formule seveda ne prenašajo.
ODGOVOR: Ko boste vnesli obvezne podatke za zaposlenega, se bo primerljiva plača in sistemizacija izdelala avtomatsko (Priročnik z navodili, pogl. 1.2, pogl. 4 in priloga "Preglednica OBVEZNIH in NEOBVEZNIH podatkov"). Seveda pa morajo biti omogočeni makroji (Priročnik z navodili, pogl. 3). Podatkov ne smete ročno prenašati iz lista »VNOS PODATKOV« v ostale liste.

12. VPRAŠANJE: Z spletne strani Ministrstva za javno upravo sem si naložila datoteko simulacija. Ta datoteka mi normalno dela, ker lahko vnašam podatke o delavcih in mi tudi naredi prevedbo, vendar imam spodaj samo gumbe, kjer lahko vnašam splošne podatke, vnos podatkov, katalog delovnih mest in plačne razrede. Nimam pa gumbov z analizo primerljive plače in sistemizacije ter aneksov. Prosim, če mi lahko čim prej pomagate in mi svetujete, kaj sem narobe naredila, da nimam teh gumbov.
ODGOVOR: Ko boste vnesli obvezne podatke za zaposlenega, se bo primerljiva plača in sistemizacija izdelala avtomatsko (Priročnik z navodili, pogl. 1.2, pogl. 4 in priloga "Preglednica OBVEZNIH in NEOBVEZNIH podatkov"). Seveda pa morajo biti omogočeni makroji (Priročnik z navodili, pogl. 3).

G. OBRAČUN PLAČE IN POSREDOVANJE PODATKOV

1. VPRAŠANJE: Ali je zagotovljen računalniški program za obračun plač pri posameznih uporabnikih proračuna?
ODGOVOR: Računalniški program za obračun plač je v centralizirani obliki zagotovljen samo za področje javne uprave (program MFERAC), medtem ko si bodo drugi uporabniki proračuna računalniške programe morali zagotoviti sami; bodisi prilagoditi obstoječe programe bodisi kupiti oziroma najeti nove računalniške programe.

2. VPRAŠANJE: Ali je upoštevanje uredbe o obračunu in izplačilu plač obvezno?
ODGOVOR: Omenjena uredba je obvezna pravna podlaga za obračun plač vsakega uporabnika proračuna.

H. NAPREDOVANJE NA DELOVNEM MESTU ALI V NAZIVU

1. VPRAŠANJE: Za koliko plačnih razredov lahko napredujejo javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer ni mogoče napredovati v nazive?
ODGOVOR: Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer ni mogoče napredovati v nazive, lahko napredujejo največ za deset plačnih razredov.

2. VPRAŠANJE: Za koliko plačnih razredov lahko napredujejo javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovati v nazive?
ODGOVOR: Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v nazive, v posameznem nazivu lahko napredujejo največ za pet plačnih razredov. V primerih, ko skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovati za deset plačnih razredov, je v zadnjem oz. najvišjem nazivu mogoče napredovanje za toliko plačnih razredov, da je v vseh nazivih skupno mogoče napredovati za deset plačnih razredov.

3. VPRAŠANJE: Ali bodo v novem plačnem sistemu lahko napredovali javni uslužebnci, ki dosedaj niso mogli napredovati, ker niso izpolnjevali pogoja ustrezne strokovne izobrazbe?
ODGOVOR: Tistim javnim uslužbencem, ki na podlagi Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ, Uradni list RS, št. 18/94) na delovnem mestu niso mogli napredovati, ker niso imeli ustrezne izobrazbe, na podlagi ZSPJS lahko napredujejo, napredovalno obdobje pa jim začne teči z dnem uveljavitve novega plačnega sistema, to je s 1.8.2008. Napredovali bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje na podlagi določil Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08) s 1.4.2011 (pri tem bodo, po tej uredbi, v letu 2009 pridobili prvo oceno, v letu 2010 drugo in leta 2011 tretjo oceno. Enako velja za javne uslužbence, ki jim je bila plača določena na podlagi 65. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90) in na podlagi določil tega zakona na teh delovnih mestih niso mogli napredovati.

4. VPRAŠANJE: Ali bodo v novem plačnem sistemu lahko napredovali tudi javni uslužbenci, ki so v sedanjem sistemu napredovali za vseh 5 plačilnih razredov?
ODGOVOR: Tistim javnim uslužbencem, ki so na podlagi Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ, Uradni list RS, št. 18/94) na delovnem mestu napredovali za vseh 5 plačilnih razredov, začne teči novo napredovalno obdobje z dnem uveljavitve novega plačnega sistema, to je s 1.8.2008.

5. VPRAŠANJE: Ali lahko tudi v novem plačnem sistemu javni uslužbenci napredujejo vsaka tri leta?
ODGOVOR: Javni uslužbenec lahko na podlagi ZSPJS napreduje vsaka tri leta za en ali za dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje, kot napredovalno obdobje pa se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred.

6. VPRAŠANJE: Kaj se v novem plačnem sistemu šteje kot napredovalno obdobje?
ODGOVOR: Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe, kar z drugimi besedami pomeni, da je napredovalno obdobje vezano na delo na delovnih mestih v istem tarifnem razredu.

7. VPRAŠANJE: Ali lahko napredujejo tudi javni uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih?
ODGOVOR: Javni uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih, ki so določena in uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, lahko napredujejo za največ deset plačnih razredov.

8. VPRAŠANJE: Ali je ocena predstojnika dokončna?
ODGOVOR: Ocena predstojnika ni nujno, da je dokončna, saj je v ZSPJS določen tudi preizkus ocene, ko lahko javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma, ki se ne strinja z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred posebno komisijo.

I. REDNA DELOVNA USPEŠNOST

9. VPRAŠANJE: Kako določimo obseg sredstev za redno delovno uspešnost v novem plačnem sistemu?
ODGOVOR: Obseg sredstev za redno delovno uspešnost določimo na podlagi v septembru izplačanih avgustovskih osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v pogodbah o zaposlitvi.

10. VPRAŠANJE: Kako bodo uporabniki proračuna izvedli postopek ugotavljanja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za avgust?
ODGOVOR: Proračunski uporabniki, ki bodo v skladu z določili Kolektivne pogodbe za javni sektor izplačevali del plače za delovno uspešnost mesečno, bodo izvedli postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za mesec avgust 2008.

11. VPRAŠANJE: Koliko znaša skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za leto 2008?
ODGOVOR: V letu 2008 znaša skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev 2% (po sklepu Vlade RS št, 01002-2/2008/3 z dne 17.1.2008).

12. VPRAŠANJE: Ali velja višina skupnega obsega sredstev za redno delovno uspešnost za leto 2008 tudi za vsakega uporabnika proračuna?
ODGOVOR: KPJS določa, da se mora letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev pri posameznem uporabniku proračuna zagotoviti v enakem odstotku, vanj pa se ne sme vštevati obsega sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za direktorje oz. javne uslužbence iz plačne skupine B.

13. VPRAŠANJE: Ali je izplačilo skupnega obsega sredstev za redno delovno uspešnost obvezno za delodajalca?
ODGOVOR: KPJS določa, da mora biti letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti pri uporabniku proračuna izplačan v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna.

J. DELOVNA USPEŠNOST IZ NASLOVA POVEČANEGA OBSEGA DELA

14. VPRAŠANJE: Kdo določa delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih?
ODGOVOR: Pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih je potrebno urediti oziroma določiti s splošnim aktom.

J. DELOVNA USPEŠNOST IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

K. DODATKI

1. VPRAŠANJE: V katerih primerih javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek in v katerih primerih mu ta ne pripada?
ODGOVOR: Do položajnega dodatka je upravičen tisti javni uslužbenec, ki ne zaseda vodstvenega delovnega mesta in ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka (Uradni list RS, št. 57/08), ki v 3. členu določa:

• položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva,
• javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek v primeru, ko so v posamezni notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposleni najmanj 3 javni uslužbenci, vključno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranje organizacijski enoti,
• ne glede na določbi prvega in drugega odstavka pripada javnim uslužbencem položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, če poleg svojega dela vodijo, usklajujejo in nadzirajo delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb, ki opravljajo delo po drugih pravnih podlagah. Položajni dodatek jim pripada, če je iz akta delodajalca razvidno, da opravlja navedene naloge, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.

Glede na to, da se v praksi pojavljajo različni poskusi realizacije navedenih določb, predvsem tretje alineje, posebej opozarjamo:

• položajnega dodatka v višini 5 % osnovne plače ni možno določiti javnemu uslužbencu, ki zaseda delovno mesto, kjer je opravljanje nalog vodenja in usklajevanja določenega procesa dela že vključeno v osnovni plači delovnega mesta (na primer: vodja sektorja),
• položajnega dodatka v višini 5 % osnovne plače ni možno določiti javnemu uslužbencu znotraj organizacijske enote, ki je organizirana za določeno področje dela oziroma za določen delovni proces, znotraj pa so organizirane še nižje organizacijske enote,
• položajnega dodatka v višini 5 % osnovne plače ni možno določiti javnemu uslužbencu, ki opravlja naloge pomoči pri vodenju organizacijske enote, če niso izpolnjeni pogoji iz tretje alineje prvega odstavka, kar pomeni, da pri svojem delu koordinira dela najmanj treh javnih uslužbencev,
• položajnega dodatka v višini 5 % osnovne plače ni možno določiti javnemu uslužbencu, ki opravlja naloge nadomeščanja javnega uslužbenca na položaju, posebej če gre za javne uslužbence, ki so uvrščeni v uredbo, ki ureja plače direktorjev; v skladu z navedeno uredbo namreč direktorjem in njihovim namestnikom položajni dodatek ne pripada.

Opozarjamo vas, da pri določanju položajnega dodatka v višini 5 % natančno upoštevate določbe tretjega odstavka 3. člena uredbe, kar pomeni, da mora javni uslužbenec opravljati naloge usklajevanja določenega delovnega procesa, kar mora biti razvidno iz vsebine in opisa nalog delovnega mesta.

2. VPRAŠANJE: Kdaj pričnemo z obračunavanjem dodatkov (za delovno dobo, mentorstvo…), ki so navedeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor?
ODGOVOR: Obračunavati se pričnejo s prvim obračunom plač po novem plačnem sistemu, torej od 1.8.2008 dalje oziroma z obračunom plač v mesecu septembru.

3. VPRAŠANJE: Kdo določi višino dodatka za dvojezičnost?
ODGOVOR: Višino dodatka za dvojezičnost za javne uslužbence v skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZSPJS določi predstojnik (znotraj razpona kot ga določa zakon).

4. VPRAŠANJE: Kaj pomeni določba 37. člena KPJS, da dodatek za specializacijo, magisterij oziroma doktorat pripada javnemu uslužbencu samo v primeru, če je znanstveni naslov pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje?
ODGOVOR: Določba 37. člena KPJS pomeni naslednje:

• Dodatek pripada javnim uslužbencem samo v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji ni opredeljena kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.
• Specializacija, magisterij ali doktorat morajo biti pridobljeni na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje. To pomeni, da mu je v neposredno pomoč pri opravljanju del in nalog na njegovem delovnem mestu (enaka oz. sorodna vsebina). Upravičenost do dodatka je potrebno ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
• Specializacija: dodatek za specializacijo pripada tistim javnim uslužbencem, ki imajo opravljeno specializacijo po univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS).
• Magisterij: dodatek pripada javnemu uslužbencu, ki ima opravljen znanstveni magisterij. Dodatek ne pripada javnim uslužbencem, z opravljenim strokovnim magisterijem (druga stopnja bolonjskega izobraževanja).
• Dodatek ne pripada javnim uslužbencem, ki imajo opravljen državni pravniški izpit.
• Dodatki se med seboj izključujejo, kar pomeni, da javnemu uslužbencu pripada dodatek samo za višjo stopnjo znanstvenega naslova.
• V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

5. VPRAŠANJE: Od kdaj za javne uslužbence iz plačne skupine B veljajo in se obračunavajo višine dodatkov iz Kolektivne pogodbe za javni sektor?
ODGOVOR: Skladno s prvim odstavkom 9. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07 in 112/07) veljajo in se obračunavajo višine dodatkov iz:

• 35. člena (dodatek za delovno dobo),
• 36. člena (dodatek za mentorstvo) in
• 37. člena (dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)

Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08) od 11. 06. 2008 dalje.

Vir: MJU

Povezava do članka:
http://www.mju.gov.si/si/placni_sistem/pogosta_vprasanja_in_odgovori/

Ključne besede: plače osnovna plača primerljiva plača plačni razred javni uslužbenec delovno mesto pogodba o zaposlitvi obračun plače napredovanje delovna uspešnost dodatek plače javni sektor plače

Objavite na Facebooku RSS rubrike Plače in delovna razmerja! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 5.6.2023 14:03:23: Od 1. 7. 2023 bodo podatki za obračun nadomestila plače na voljo na portalu SPOT 24.5.2023 16:18:01: Podatki za obračun plač za maj 2023 19.5.2023 14:14:35: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-D) 18.5.2023 12:14:45: Pričetek veljavnosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) 16.5.2023 16:50:02: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A)

Najnovejši članki: 7.6.2023 19:14:56: Dodatno zmanjšanje letne davčne osnove na podlagi Zakona o dohodnini 7.6.2023 14:17:08: Prilagoditev ukrepa na področju kreditiranja potrošnikov 5.6.2023 20:11:43: Predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 5.6.2023 19:42:05: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru 5.6.2023 16:07:39: Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za april 2023