Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.7.2008 14:02:18

Nagrade stečajnih upraviteljev z vidika DDV

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Nagrade stečajnih upraviteljev z vidika DDV

Pojasnilo DURS, št. DT-4230-387/2008-2, 24. 6. 2008

Glede na to, da smo imeli v zvezi z obravnavo nagrad stečajnih upraviteljev v sistemu DDV več vprašanj, smo na Ministrstvo za finance naslovili dopis, s katerim smo jih zaprosili za njihovo mnenje. Dne 16. 5. 2008 smo mnenje (št. 429-265/2007) prejeli in ga v delu, ki se nanaša na obravnavo dela stečajnih upraviteljev v nadaljevanju tudi citiramo. Ministrstvo za finance je podalo mnenje o DDV obravnavi stečajnih upraviteljev glede na sodbo Upravnega sodišča U 326/2005 ter hkrati odgovorilo na vprašanje, kako obravnavati stečajne upravitelje, ko svoje delo opravljajo kot samostojni podjetniki posamezniki.

»Upravno sodišče je v sodbi U 326/2005 razsodilo, da je pri oceni narave dela stečajnega upravitelja treba upoštevati zlasti položaj stečajnega upravitelja v razmerju do stečajnega senata in do predsednika stečajnega senata. Pri presoji, ali gre za odvisno ali neodvisno opravljanje dejavnosti, je treba izhajati iz vsebine posameznih storitev oziroma poslov, ne glede na to, kakšna pogodba je sklenjena med naročnikom in izvajalcem.

Glede na zakonsko opredeljene naloge stečajnega senata, ki odloča o ugovorih stečajnega upravitelja, določa nagrado za delo stečajnega upravitelja ter postavlja in odstavlja stečajnega upravitelja ter naloge predsednika stečajnega senata, ki nadzoruje poslovanje stečajnega upravitelja in mu daje navodila, ki so zanj obvezna, po našem mnenju niso zadostni kriteriji za opredelitev odvisnega razmerja.

V povezavi z opisano problematiko, bi nam pri presoji odvisnega oziroma neodvisnega razmerja lahko bile v pomoč sodbe Evropskega sodišča v zvezi z delom notarjev, izterjevalci dolgov in identifikacijo za namene DDV fizične osebe, ki je v odvisnem razmerju s svojim podjetjem, davčnim zavezancem za DDV. Evropsko sodišče je v sodbi C-235/85 v zvezi z delom notarjev razložilo, da dejstvo, da notarje nadzira javni organ, in da je plačilo definirano s tarifo, nista zadostna podlaga za opredelitev, da je oseba s pravnimi vezmi vezana na delodajalca. Podobno je sodišče menilo tudi v sodbi C-202/90 v zvezi s pobiralci davkov, ki davke pobirajo za občino, vendar od občine niso prejeli plače in nanjo niso vezani s pogodbo o zaposlitvi. Delo si samostojno organizirajo, v roku, ki je določen z zakonom, zagotovijo osebje, opremo in material za opravljanje svoje dejavnosti. Na občino so vezani le v toliko, da jim le-ta lahko daje navodila in nadzira njihovo delo. Vendar nadzor nad izvajalcem storitev ni odločilni kriterij. Tudi glede plačila ni povezave med občino in pobiralci davkov, saj le-ti sami nosijo ekonomska tveganja svoje dejavnosti, njihov dobiček pa je odvisen ne le od pobranih davkov, temveč tudi od stroškov, ki jih imajo v zvezi z delovno silo in opremo važno za njihovo dejavnost. Odločilni kriterij je obveznost, ki izhaja iz pogodbenih razmerij nastalih do pobiralcev dolgov med opravljanjem njihove dejavnosti in njihova odgovornost za škodo povzročeno tretjim osebam, kadar ne delujejo kot predstavniki občine. Sodišče je torej odločilo, da je direktivo potrebno razlagati tako, da pobiralci dolgov opravljajo dejavnost neodvisno. V sodbi C-355/09 pa gre za vprašanje, ali se fizična oseba, ki opravlja v imenu in za račun neke družbe, ki je davčna zavezanka, vsa dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenila s to družbo, in je poleg tega tudi njen edini družbenik, poslovodja in zaposleni, šteje za davčno zavezanko v smislu Direktive o DDV. Sodišče je odločilo, da ta fizična oseba sama ni davčna zavezanka v smislu člena 4(1) Direktive Sveta 77/388/EGS. V takem primeru se namreč za fizično osebo ne more šteti, kot da neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost v smislu slednje določbe, ker je med njo in družbo v zvezi z delovnimi pogoji, plačilom in obveznostmi delodajalca treba priznati obstoj odnosa delodajalca in delojemalca.

Glede na navedeno sicer konkretnega odgovora glede DDV obravnave dela stečajnega upravitelja, ki delo opravlja kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik posameznik, ni mogoče podati, menimo pa, da je odvisnost oziroma neodvisnost razmerja potrebno presojati glede na vsebino opravljene storitve v vsakem konkretnem primeru posebej.

V primeru, ko stečajni upravitelji opravljajo delo kot samostojni podjetniki posamezniki, pa menimo, da pogoji za odvisno razmerje niso izpolnjeni. Z vidika DDV se tako obravnavajo kot davčni zavezanci, ki samostojno opravljajo dejavnost.«

Ključne besede:
pojasnilo DURS
stečajni upravitelj
stečaj
obravnava stečanjnih upraviteljev
stečajni senat

Zadnji članki iz rubrike:

15.1.2020 14:27:05:
Spremembe DDV 2020

23.12.2019 13:13:58:
Uporaba posebne nižje stopnje 5 %

21.12.2019 11:21:36:
Spremembe računalniških programov zaradi nove nižje davčne stopnje 5 %

19.12.2019 13:17:19:
Knjige, časopisi in periodične publikacije s posebno nižjo stopnjo DDV od 1. 1. 2020 dalje

19.12.2019 12:54:48:
Spremembe obrazcev DDV-O in RP-O (VIES-KP )

Najnovejši članki:

21.1.2020 15:26:48:
Uredba o spremembah Uredbe o preizkusnem izpitu za odvetnike iz drugih držav

21.1.2020 15:26:09:
Vlada podpira predlog Državnega sveta za odstotkovno izredno uskladitev pokojnin

21.1.2020 15:25:11:
Odgovor na poslansko vprašanje poslanca v zvezi s prebivališčem občinskih svetnikov

21.1.2020 15:23:59:
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z višino povprečnine in njeno primernostjo

21.1.2020 15:22:45:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s slovenskimi plačami

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT