Pojasnilo DURS, št. 42153-11/2008, 29. 5. 2008

Zavezanec zastavlja vprašanje o davčni obravnavi prodaje pravice do prednostnega vpisa delnic. Hkrati prosi tudi za ponovno proučitev našega pojasnila št. 42103-93/2006-01034-00 z dne 20. 11. 2006, ki se nanaša na obdavčitev dohodkov od prodaje pravice do prednostnega vpisa delnic (v nadaljevanju: PSR) po ZDoh-1. Navedeno pojasnilo je bilo pripravljeno na podlagi navedb zavezanca in se nanaša na obdavčitev dohodka od prodaje PSR, ki so jih zaposleni v družbi A d.d., rezidentki Slovenije, pridobili na podlagi Svetovnega programa lastništva zaposlenih. V pojasnilu smo navedli, da PSR pomeni boniteto, torej dohodek iz zaposlitve, kot je bilo določeno v 8. točki drugega odstavka 27. člena takrat veljavnega Zakona o dohodnini – ZDoh-1.

Ker bi naj pojasnilo temeljilo na ne dovolj dobro predstavljeni vsebini problematike s strani zavezanca, le-ta prosi, da pojasnilo ponovno proučimo.

Zavezanec dodatno navaja, da je družba B, ki je nerezident Slovenije in je večinski delničar družbe A d.d., v mesecu februarju 2008 sprejela sklep o tem, da poveča osnovni kapital z izdajo nekaj preko 116.000.000 novih delnic. Vsak dosedanji delničar (skupaj je delnic preko 450.000.000) ima v skladu z zakonodajo prednostno pravico do vpisa novih delnic (preferential subscription right: PSR), v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. V skladu s tujo zakonodajo je PSR vrednostni papir. PSR lahko delničar uveljavi (tj. kupi novoizdane delnice) ali pa to pravico proda na organiziranem trgu.

Med dosedanjimi delničarji so tudi delavci, ki so zaposleni v družbi B in njenih podjetjih po svetu, ki so "prvotne" delnice pridobili na podlagi delavskega delničarstva, ki ga družba B izvaja v programu GESOP (Global Employee Share Ovvnership Program).

Zavezanec poudarja, da imajo delničarji, ki so hkrati tudi v delovnem razmerju z izdajateljem, popolnoma enaka izhodišča in pravice kot vsi ostali delničarji (tj. prednostno pravico do vpisa za dodatne deleže kapitala), kajti pravice izhajajo iz lastništva delnic in ne iz delovnega razmerja.

Prednostna pravica do vpisa novih delnic je temeljno premoženjskopravno upravičenje (poleg pravice do dela dobička in pravice do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe) delničarjev, da lahko v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno odkupijo novoizdane delnice v primeru povečanja osnovnega kapitala družbe.

Prednostno pravico lahko delničar uresniči tako, da sam poda izjavo o uveljavitvi pravice z vpisom delnice. Ima pa možnost, da to svojo, v tem trenutku samostojno premoženjsko upravičenje, ki je ločeno od splošnega upravičenja – splošne prednostne pravice do novih delnic, v celoti ali delno prenese tudi na tretjega s prodajo na organiziranem trgu. Ta samostojna premoženjska pravica je torej lahko predmet trgovanja. V primerjalni korporacijski praksi je znan posebej organizirani trg s temi pravicami, takšno trgovanje je praviloma zelo kratkotrajno.

Zavezanec meni, da v opisanem primeru ne gre za pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti (t.j. opcijo), ki bi jo zagotovil delodajalec v smislu četrtega odstavka 43. člena ZDoh-2, temveč za temeljno premoženjskopravno upravičenje delničarja kot imetnika delnic. Glede na to, da se s tovrstnimi pravicami trguje na organiziranem trgu, in da so te pravice po vsebini vrednostni papir je mnenja, da gre za odsvojitev kapitala (vrednostnega papirja), pri kateri je predmet obdavčitve dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.

V zvezi z navedenim vprašanjem smo za mnenje zaprosili Ministrstvo za finance.

Odgovor Ministrstva za finance povzemamo v nadaljevanju.

»Prednostna pravica do vpisa novih delnic daje obstoječim delničarjem pravico (in ne obveznost), da ob povečanju kapitala družbe po vnaprej določeni ceni vpišejo nove delnice družbe, katerih delničarji so, in to še preden so te ponujene javnosti. Na ta način lahko delničarji, če to želijo, obdržijo proporcionalno lastništvo v družbi. Ko je taka pravica ločena od delnice in se z njo lahko ločeno trguje, govorimo o PSR (»preferncial subscription right«). Delničarji običajno prejmejo en PSR za vsako delnico, ki jo imajo v lasti na določen datum. Menjalno razmerje določa koliko PSR je potrebnih za vpis ene nove delnice. S PSR se trguje na organiziranem trgu (npr. Euronext) v točno določenem časovnem obdobju (npr. v desetih dneh), v katerem je možen tudi vpis novih delnic. Imetniki lahko torej PSR v tem obdobju prodajo ali pa jih izkoristijo (tj. vpišejo nove delnice). Po izteku tega obdobja postanejo neizkoriščene PSR brezvredni.

Upoštevaje navedene značilnosti se PSR uvrščajo med lastniške vrednostne papirje iz 3. točke drugega odstavka 25. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07).

Po vsebini transakcije se pridobitev PSR kot lastniškega vrednostnega papirja, ki ga pridobijo le obstoječi delničarji družbe, in sicer ne glede na to ali so zaposleni v tej družbi ali ne, ne more obravnavati kot zagotovitev pravice po četrtem odstavku 43. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08; v nadaljevanju: ZDoh-2) ali kot obdavčljiv dohodek po drugih določbah ZDoh-2.

Prodaja PSR se po določbah ZDoh-2 obravnava kot odsvojitev vrednostnih papirjev po poglavju III.6.3. Dobiček iz kapitala. Ker obstoječi delničarji pridobijo PSR brez protiplačila in ker ima PSR pred začetkom trgovanja le teoretično vrednost, se šteje, da je nabavna vrednost PSR za namene ugotavljanja davčne osnove od dobička iz kapitala obstoječih delničarjev enaka nič.«

Iz predhodno navedenega torej izhaja, da v obravnavanem konkretnem primeru pomeni prodaja PSR obdavčljivo odsvojitev kapitala po določbah ZDoh-2.