Na podlagi četrtega odstavka 18. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije Uredbo o merilih za določitev najmanjše razdalje med obratom in območji, kjer se zadržuje večje število ljudi, ter infrastrukturo

1. člen
(vsebina)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1), določa merila za določitev najmanjše razdalje med obratom in območji, na katerih se lahko stalno ali začasno zadržuje večje število ljudi, ter pomembnejšo infrastrukturo državnega ali lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: najmanjša razdalja).

2. člen
(uporaba)

(1) Ta uredba se uporablja za prostorsko načrtovanje in graditev objektov v neposredni bližini obratov, za graditev obratov in za večje spremembe obratov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe ne uporabljajo za obrate, ki se v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, razvrščajo med obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje zaradi proizvodnje, skladiščenja ali uporabe eksplozivnih snovi ali pripravkov.

3. člen
(izrazi)

Izraza, uporabljena v tej uredbi, imata naslednji pomen:
1. vplivno območje je območje v neposredni okolici obrata, na katerem bi ob večji nesreči v obratu lahko prišlo do škodljivih posledic za ljudi in okolje in kjer se pri prostorskem načrtovanju in pri graditvi objektov uporabljajo najmanjše razdalje. Vplivno območje se določi za vsak obrat posebej;
2. ERPG-1, ERPG-2 in ERPG-3 so vrednosti za koncentracije nevarnih snovi v zraku, ki jih za posamezno nevarno snov določa Ameriška zveza za zdravstveno varstvo pri delu (AIHA) in so objavljene na njeni spletni strani. Kadar za nevarno snov ERPG vrednost ni določena, se za določitev vplivnih območij uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za zdravje.

4. člen
(podlage za določitev najmanjše razdalje)

Najmanjša razdalja se določi na podlagi učinkov izpustov nevarnih snovi v obratih in ranljivosti objektov glede na te učinke.

5. člen
(določitev vplivnega območja)

(1) Vplivno območje se določi na podlagi učinkov v neposredni okolici obrata, do katerih bi lahko prišlo zaradi izpustov nevarnih snovi v obratu. Učinki v neposredni okolici obrata, ki so lahko toplotno sevanje, udarni vpliv nadtlaka ali koncentracije strupenih snovi v zraku, se določijo z upoštevanjem scenarijev večjih nesreč, določenih v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Vplivno območje se določi z upoštevanjem tistih učinkov, ki izkazujejo največje vplivno območje.
(2) Vplivno območje se na podlagi velikosti učinkov iz prejšnjega odstavka razdeli na razrede vplivnega območja. Razredi vplivnega območja se določijo z upoštevanjem tistih učinkov, ki vplivno območje razvrstijo v nižji razred vplivnega območja.

6. člen
(delitev vplivnega območja na razrede vplivnega območja)

(1) Vplivno območje se razdeli na naslednje razrede vplivnega območja:
a) ožje vplivno območje, ki je vplivno območje 1. razreda,
b) širše vplivno območje, ki je vplivno območje 2. razreda,
c) najširše vplivno območje, ki je vplivno območje 3. razreda.
(2) Izhodišče za določitev območij iz prejšnjega odstavka je mesto možnega izpusta nevarne snovi v obratu, ki se ga določi z upoštevanjem scenarijev večjih nesreč, določenih v prilogi 1 te uredbe. Kadar je v obratu več kot eno mesto možnega izpusta nevarne snovi, ki bi lahko povzročilo večjo nesrečo, se vplivno območje lahko določi kot ovojnica vplivnih območij za posamezne izpuste.
(3) Ožje vplivno območje je območje, katerega izhodišče je mesto možnega izpusta nevarne snovi in katerega velikost in oblika se določita tako, da je z upoštevanjem scenarijev večjih nesreč, določenih v prilogi 1 te uredbe, toplotno sevanje večje ali enako 5 kW/m2 ali udarni vpliv nadtlaka večji ali enak 140 mbar ali koncentracija strupenih snovi večja ali enaka ERPG-3.
(4) Širše vplivno območje je območje, katerega izhodišče je mesto možnega izpusta nevarne snovi in katerega velikost in oblika se določita tako, da je z upoštevanjem scenarijev večjih nesreč, določenih v prilogi 1 te uredbe, toplotno sevanje med 5 kW/m2 in 3 kW/m2 ali udarni vpliv nadtlaka med 140 mbar in 50 mbar ali koncentracija strupenih snovi med ERPG-3 in ERPG-2.
(5) Najširše vplivno območje je območje, katerega izhodišče je mesto možnega izpusta nevarne snovi in katerega velikost in oblika se določita tako, da je z upoštevanjem scenarijev večjih nesreč, določenih v prilogi 1 te uredbe, toplotno sevanje enako ali manjše od 3 kW/m2 in večje od 1.8 kW/m2 ali udarni vpliv nadtlaka enak ali manjši od 50 mbar in večji od 20 mbar ali koncentracija strupenih snovi enaka ali manjša od ERPG-2 in največ ERPG-1.

7. člen
(ranljivost objektov)

(1) Za določitev najmanjše razdalje se objekti na vplivnih območjih razdelijo v naslednje razrede ranljivosti objektov:
1. objekti manjše ranljivosti so predvsem nestanovanjske stavbe za opravljanje industrijske dejavnosti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter kompleksni industrijski objekti;
2. objekti srednje ranljivosti so predvsem manjše stanovanjske stavbe in manjše nestanovanjske stavbe;
3. objekti večje ranljivosti so predvsem stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe srednje velikosti;
4. objekti največje ranljivosti so predvsem večje stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter za zdravstvo in gradbeno inženirski objekti, pri uporabi katerih se ljudje zadržujejo na prostem.
(2) Razredi ranljivosti objektov so za posamezne vrste objektov po enotni klasifikaciji objektov iz predpisa, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov, podrobneje določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

8. člen
(merila za določitev najmanjše razdalje)

(1) Najmanjša razdalja se določi tako, da združitev razreda vplivnega območja obrata in razreda ranljivosti objekta zagotavlja sprejemljivo ogroženost.
(2) Združitve razredov vplivnega območja in razredov ranljivosti objektov, ki zagotavljajo sprejemljivo ogroženost, so določene v matriki ogroženosti, ki je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Kadar se vplivna območja, določena za posamezne obrate, med seboj prekrivajo, se na območju prekrivanja določijo najmanjše razdalje z upoštevanjem vplivnega območja nižjega razreda.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

9. člen
(začeti postopki)

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za graditev obratov ali večje spremembe obratov, za katere je bila vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja ali okoljevarstvenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo te uredbe.

10. člen
(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


PRILOGE

Priloga 1: Scenarij večjih nesreč za določitev vplivnih območij
Priloga 2: Razvrstitev objektov v razrede ranljivosti objektov
Priloga 3: Matrika ogroženosti